Jedro

Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka je skladno z določbo 399. v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP predviden v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka in postopek preide v drugo fazo, to je v razveljavitveni postopek. Ta se, drugače kot predhodni, nikoli ne opravi brez naroka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za obnovo postopka ter mu naložilo, da je dolžan povrniti tožeči stranki 1.959,10 € stroškov postopka, stranskemu intervenientu pa 2.414,50 €, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec v pritožbi navaja, da sklep ni pravilen in zakonit ter predlaga pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi oz. spremeni. Navaja, da je tožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker ga je sodišče pozvalo, da v roku 8 dni odgovori na navedbe tožeče stranke in stranskega intervenienta, nato pa njegove vloge ni upoštevalo, češ da bi moral vsa dejstva in dokaze navesti že v predlogu za obnovo. Sodišče v predmetnem postopku ni izvedlo naroka, čeprav je obligatoren, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločitev sodišča izhaja tudi iz zmotnega materialnopravnega stališča, da učinki cesije nastopijo šele z obvestitvijo dolžnika o odstopu terjatve. Ker tožeča stranka že od 20. 12. 2013 ni imela pravice v svojem imenu in za svoj račun zahtevati izpolnitve obveznosti tožene stranke, bi to dejstvo, v kolikor bi bilo upoštevano pri izdaji odločbe na prvi stopnji, brez dvoma pripeljalo do ugodnejšega položaja za toženo stranko. Toženec izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

3. Stranski intervenient v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za obnovo postopka ugotovilo, da je predlog sicer pravočasen in dopusten, vendar neutemeljen, ker v predlogu zatrjevano novo dejstvo (odstop terjatve stranskemu intervenientu) ne bi vodilo do izdaje odločbe, ki bi bila za toženca ugodnejša. Odločitev je oprlo na navedbe pravdnih strank in stranskega intervenienta v predlogu in odgovoru na predlog ter na listine v spisu, medtem ko naroka za obravnavanje predloga za obnovo postopka ni izvedlo, ker je ocenilo, da ta ne bi prispeval k drugačni oceni obstoja pogojev za obnovo postopka.

6. ZPP ureja izredno pravno sredstvo obnove postopka v določbah 394. do 401. člena. Obnovitveni postopek poteka v treh fazah. V predhodnem postopku sodišče preizkuša, ali je predlog sploh dovoljen. Ta preizkušnja je pravno abstraktna. Če predlog ni dovoljen ali je prepozen, ga zavrže v tej fazi postopka že sodnik prvostopenjskega sodišča. Če je predlog pravočasen in dovoljen, se začne druga faza – razveljavitveni postopek, v tem postopku sodišče preizkuša, ali je obnovitveni predlog tudi konkretno utemeljen. Temu postopku sledi nadomestitveni postopek. Sodišče v tem postopku, ki pomeni tretjo fazo obnovitvenega postopka, nadomesti pravnomočno odločbo, če se je izkazala za napačno(1). Narok za obravnavanje predloga za obnovo postopka je skladno z določbo 399. v zvezi z drugim odstavkom 398. člena ZPP predviden v primeru, če predsednik senata ne zavrže predloga za obnovo postopka in postopek preide v drugo fazo, to je v razveljavitveni postopek. Ta se, drugače kot predhodni, nikoli ne opravi brez naroka(2).

7. Pritožba ima zato prav, ko poudarja, da je v obnovitvenem postopku, če sodišče ugotovi, da je predlog pravočasen in dovoljen, narok obligatoren. V konkretnem primeru sodišče naroka ni razpisalo, ker je štelo, da ni potreben, saj ne bi prispeval k drugačni odločitvi. Glede na naravo procesne kršitve gre za v pritožbi očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 399. členom ZPP(3). Ta kršitev bi po presoji pritožbenega sodišča lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe že zato, ker je prvostopenjsko sodišče pritožniku odvzelo možnost, da odgovori na navedbe nasprotne stranke in stranskega intervenienta, za takšno odločitev pa ni utemeljenih razlogov.

8. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo po odpravi procesnih kršitev ponovno odločiti o predlogu.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 585. Op. št. (2): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar dr. L. Udeta z 399. členu.

Op. št. (3): Primerjaj sklep VSL I Cpg 1511/2010; odločba VDS Pdp 848/2010 takšno kršitev šteje kot bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP; tudi analogna uporaba določbe 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je po stališču pravne teorije mogoča (dr. Jože Juhart, Civilnoprocesno pravo, stran 483).