Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila, zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijano odločbo delno ugodil pritožbi Odvetniške družbe A. o.p., d.o.o. kot prosilcu (v nadaljevanju stranka z interesom) in je odločbo Mestne občine Koper (v nadaljevanju tožeča stranka) št. 090-20/2012 z dne 28. 11. 2012 v točki 1. izreka delno odpravil in odločil, da je tožeča stranka dolžna posredovati stranki z interesom najkasneje v 31 dneh od vročitve te odločbe fotokopijo: analize smernic nosilcev urejanja prostora s pojasnili o upoštevanju, ki se nanaša na pripravo Občinskega podrobnejšega prostorskega načrta "Cesta Mlini", in ki ga je tožeča stranka prejela od zunanjega izvajalca B. d.o.o.; idejne rešitve dovozov do objektov v zaselku Mlini (marec 2012, grafični prikaz - karta) in Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja naravnih virov in ohranjanja narave (september 2012, grafični prikaz - kasa). Pritožbo stranke z interesom je v 2. točki izreka zavrnil glede 6. točke zahteve, z dne 7. 11. 2012, in sicer glede dokumentov, ki jih le-ta od tožeče stranke še ni prejela.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je stranka z interesom vložila pri tožeči stranki dne 7. 11. 2012 zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta Cesta Mlini (OPPN Mlini) in sicer za naslednje dokumente: 1. osnutek OPPN Mlini; 2. poziv prosilcem urejanja prostora za pridobitev smernic; 3. obvestilo Ministrstva za okolje in prostor o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje; 4. analiza smernic nosilcev urejanja prostora za pripravo OPPN Mlini; 5. do sedaj izdelane strokovne podlage za OPPN Mlini; 6. ostala strokovna, tehnična, grafična in druga dokumentacija, ki je bila izdelana v dosedanjem teku postopka priprave OPPN Mlini. Tožeča stranka je z odločbo z dne 28. 11. 2012 navedeni zahtevi ugodila v delu, ki se nanaša na 1., 2., 3. in delno 6. točko, zavrnila pa v delu, ki se nanaša na 4., 5. in delno 6. točko. Iz obrazložitve zavrnilnega dela navedene odločbe izhajajo dejstva, na podlagi katerih je tožena stranka svojo odločitev oprla na 9. točko prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in na prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredba).

Na podlagi dejstev ugotovljenih v pritožbenem postopku tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka ne razpolaga s strokovnimi podlagami iz 5. točke zahteve in ne z drugo dokumentacijo zahtevano v 6. točki, ki jo stranka z interesom še ni prijela. Na podlagi ugotovitve navedene v odločbi da tožeča stranka ne razpolaga z "drugimi" dokumenti iz 5. in 6. točke zahteve, tožena stranka zaključuje, da ni izpolnjen pogoj iz 1. in 4. člena ZDIJZ. Tožena stranka pa je pri ogledu kljub temu ugotovila, da tožeča stranka razpolaga z dvema dokumentoma "Idejna rešitev dovozov do objektov v zaselku Mlini" (marec 2012, grafični prikaz - karta) in "Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, september 2012, grafični prikaz - karta), ki spadata pod 5. točko zahteve.

Pri presoji izjem varstva dokumentov v nastajanju, na katere se sklicuje tožeča stranka pri zavrnitvi zahteve glede "analize smernic" (4. točka zahteve) in "strokovnih podlag za pripravo OPPN Mlini (5. točka zahteve), tožena stranka navaja, da se sicer strinja z ugotovitvijo tožeče stranke, da je "analiza smernic" dokument v nastajanju, meni pa, da v konkretnem primeru ni podanih utemeljenih razlogov za to, da bi razkritje dokumenta javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. S tem v zvezi pojasnjuje da dokument vsebuje povzetke smernic vseh relevantnih nosilcev urejanja prostora (smernice je prosilec že prejel!) ter za vsako od teh le kratke strokovne opredelitve do tega, ali je smernice treba upoštevati in na kakšen način bodo smernice upoštevane (primer so navedbe, da "se smernice smiselno vključijo v besedilo odloka"); besedilo dokumenta ne prinaša nekih nepričakovanih, nerazumnih, nedopustnih ali mejnih rešitev ter odstopanj od začrtane smeri prostorske ureditve, temveč strokovno opredelitev do strokovnih vprašanj različnih strok oziroma dejavnosti (npr. varovanje narave, varovanje kulturne dediščine, kmetijstvo, obramba, elektro, plinsko in vodovodno omrežje); besedilo dokumenta ne vsebuje subjektivnih opredelitev, nedokončanih stavkov, alternativnih variant, komentarjev, opomb ter podobnih elementov, ki bi lahko prispevali k napačnemu razumevanju vsebine; gre za celovit (tj. vsebinsko in funkcionalno zaokrožen ter samostojno veljaven) in celoten dokument (tj. ne gre za posamezne dele končnega dokumenta); vsebina dokumenta JE vendarle tako dodelana, da jo je z vidika povprečnega posameznika mogoče razmeroma enostavno in nedvoumno razumeti (seveda ob upoštevanju, da gre vendarle za strokovno tematiko), zaradi česar ne pušča dvomov v pomen, izvor in podlago besedila ter dvomov v namene organa in zunanjega izvajalca ter v posledice predlaganih rešitev v skladu s smernicami; organ in zunanji izvajalec B., d.o.o. nista navedla konkretnih dejstev in okoliščin (v zvezi s konkretnim dokumentom), ki bi prepričljivo kazale na možnost nastanka škodljivih posledic, tj. zakaj naj bi, izhajajoč iz vsebine konkretnega dokumenta, javnost napačno razumela vsebino dokumenta in katera vsebina je relevantna. Ustrezna obrazložitev na konkretni ravni tudi ne izhaja iz mnenj Ministrstva za pravosodje in javno upravo (št. 090-156/2012-2 z dne 3. 1. 2013) ter Ministrstva za infrastrukturo in prostor (št. 35001-78/2012/2-01021354 z dne 4. 1. 2013).

V nadaljevanju tožena stranka iz enakih razlogov kot so navedeni v predhodni točki te obrazložitve ugotavlja, da tudi glede "Idejne rešitve dovoz do objektov v zaselku Mlini (marec 2012, grafični prikaz - karta) in "Prikaza ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave" (september 2012, grafični prikaz - karta) iz 5. točke zahteve, niso podani utemeljeni razlogi zato, da bi razkritje dokumenta javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da glede obravnavanih dokumentov ni podana nobena od izjem do prostega dostopa iz 1. do 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke iz razlogov določenih v 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da zahtevi stranke z interesom v 4., 5. in delno 6. točki ni bilo ugodeno na podlagi izjeme določene v 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri je predvidena možnost zavrnitve, če je dokument v postopku izdelave in je že predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Podrobnejši kriteriji za take dokumente pa so določeni v prvem odstavku 7. člena Uredbe.

Z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da ni podanih utemeljenih razlogov za to, da bi razkritje dokumenta javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje, se tožeča stranka ne strinja. V zvezi s tem se sklicuje na 59. člen Zakona o prostorskem načrtovanju in zatrjuje, da sta analiza smernic nosilcev urejanja za pripravo OPPN Mlini kot tudi strokovne podlage za OPPN Mlini sestavna dela prilog dopolnjenega osnutka OPPN Mlini, ki je še v postopku izdelave. Poudarja, da se je vsebina navedenih dokumentov, v fazi priprave dopolnjenega osnutka od prvotne že spremenila. Oba dokumenta sta po zatrjevanju tožeče stranke torej še predmet posvetovanja v organu, saj njuna končna vsebina še ni dogovorjena. V nadaljevanju tožeča stranka navaja, da bi razkritje navedenih podatkov povzročilo napačno razumevanje vsebine zahtevanih dokumentov prav zaradi nedokončanja le-teh in vzporedno z njima tudi nedokončanja dopolnjenega osnutka OPPN. Sodišču zato tožeča stranka predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri odločitvi in navedbah v izpodbijani odločbi. Tožbene navedbe prereka v delu, ki se nanaša na trditev, da bi razkritje dokumentov v konkretni zadevi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine (škodni pogoj). Zatrjuje, da je v izpodbijani odločbi konkretno obrazložila zakaj škodni pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen in da tožeča stranka v zavrnilni odločbi, v pritožbenem postopku in v tožbi ni navedla konkretnih dejstev in okoliščin, iz katerih bi prepričljivo izhajal škodni pogoj.

Tožena stranka meni, da dejstvo, da gre za dokument v nastajanju ne utemeljuje tudi škodnega pogoja, ki je eden od pogojev za obravnavane izjeme določene v 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Argument škode pa po navedbah tožene stranke ne more biti zatrjevana dinamika spreminjanja vsebine dokumentov. Sodišču predlaga naj glede na navedeno tožbo v celoti zavrne.

Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, ki temelji na podatkih v predloženih spisih pravilna in zakonita. Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, odločitev utemeljila z dejstvi, ki so po določbah ZDIJZ, za odločanje v konkretnem primeru pravno pomembna, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in razlogov za svojo odločitev ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: V zadevi ni sporno dejstvo, da gre v obravnavanem delu zahteve stranke z interesom za dokumente v nastajanju in da so še predmet posvetovanja v organu. Sporno pa ostaja vprašanje ali bi razkritje teh dokumentov v obravnavanem primeru povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine (škodni pogoj).

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožeče stranke, ki meni, da bi zaradi nespornih dejstev navedenih v 15. točki te obrazložitve, razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijane odločbe ugotovila, da za uporabo izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v konkretnem primeru, ni izpolnjen eden izmed kumulativno predpisanih pogojev. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov v pritožbenem postopku ugotovila in obrazložila zakaj razkritje zahtevanih dokumentov ne more povzročiti napačnega razumevanja. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, to je ZDIJZ. Iz že navedene določbe 6. člena ZDIJZ jasno izhaja, da je potrebno za predpisano izjemo ugotoviti tudi škodni pogoj in da je to samostojen pogoj. Ker tožeča stranka s sklicevanjem na 59. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, na nesporna dejstva in na spreminjanje vsebine zahtevanih dokumentov, ne izkazuje nastanka škodnega pogoja, je po presoji sodišča neutemeljen tudi tožbeni razlog glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.