Jedro

V zavarovanje kredita je F.P. s.p. izdal menico, v kateri sam nastopa kot trasat in solidarni porok. To pa ni mogoče. Možnost takšne zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Tako za poroštvo ne zadošča zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe.

Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej in je torej lahko tožen. Tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter hkrati nemožnost poplačila v stečaju.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se tožnikovi pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Sklep o izvršbi opr. št. I 2003/00290 z dne 16.6.2003 se razveljavi še v točki 1 in 3 izreka in se zahtevek zavrne."

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 705,26 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi tisti del sklepa o izvršbi, ki toženi stranki nalaga, da mora tožeči stranki plačati znesek 3.125.951 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški.

Sodišče druge stopnje je v celoti zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Sodišče prve stopnje naj bi bistveno kršilo ZPP s tem, ko tožencu ni omogočilo sodelovati na glavni obravnavi ter z neizvedbo predlaganih dokazov. Materialno pravo pa je zmotno uporabilo, ker ni upoštevalo določb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/93 in nasl. - ZPPSL) ter Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - ZOR), na podlagi katerih je bil upnik dolžan storiti vse, da izterja terjatev zoper glavnega dolžnika. Tožeča stranka si namreč ne more v škodo poroka (sedanji toženec) privoščiti opustitve prijave terjatve v stečaju.

Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Pri tožeči stranki je dne 19.12.2001 ABC F. P. s.p. najel kratkoročni kredit s končnim rokom vračila 11.12.2002. V zavarovanje kredita je F. P. s.p. izdal menico, v kateri sam kot fizična oseba nastopa hkrati kot trasat in solidarni porok. Menica je zapadla v plačilo 17.5.2003. Nad F. P. s.p. je bil 9.10.2002 začet stečajni postopek, ki je bil končan 27.3.2003. Tožeča stranka sedaj uveljavlja plačilo terjatve od F. P. kot solidarnega poroka menične terjatve.

Revizijsko sodišče se je najprej ukvarjalo z vprašanjem, ali gre v tej zadevi za terjatev, ki je v zvezi s priglašeno dejavnostjo F. P. s.p. (v nadaljevanju: poslovna terjatev). To je za odločitev v predmetni zadevi bistvenega pomena, ker je bil nad F. P. s.p. uveden in tudi končan stečajni postopek. To pomeni, da so morali upniki vse svoje poslovne terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, prijaviti v stečaju. V nasprotnem primeru terjatve ugasnejo in jih ni mogoče uveljavljati proti fizični osebi, ki je sicer kot samostojni podjetnik prenehala z zaključkom stečaja.

Pri odgovoru na vprašanje, za kakšno terjatev gre v tej zadevi, revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je samostojni podjetnik fizična oseba. Samostojni podjetnik je ena izmed možnih statusnih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti, vendar za razliko od ostalih oblik, ki jih predvideva Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 in nasl. - ZGD), ni pravna oseba. To ima za posledico, da lahko terjatve proti fizični osebi izvirajo bodisi iz priglašene dejavnosti (t.i. poslovne terjatve), bodisi s to dejavnostjo niso povezane (t.i. osebne terjatve).

Dejstvo, da je samostojni podjetnik fizična oseba, je odločilno za ugotovitev narave terjatve tožeče stranke. Pomeni namreč, da se F. P. ni mogel zavezati kot porok (avalist(1)) za poslovne obveznosti (menično terjatev). Možnost take zaveze bi pomenila, da bi se dejansko zavezal kot porok za svojo lastno obveznost. Poroštvo pa kot ena od oblik osebnega zavarovanja obveznosti pomeni, da se porok zaveže poravnati veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če tega ne bi storil dolžnik (997. člen ZOR) oziroma v primeru solidarnega poroštva poleg glavnega dolžnika (tretji odstavek 1004. člena ZOR). Bistvena značilnost poroštva je torej jamstvo za izpolnitev tuje obveznosti, se pravi, da obveznost pripada dejansko drugemu pravnemu subjektu. Tako ne zadošča, da obveznost izvira zgolj iz druge sfere istega subjekta, v konkretnem primeru iz poslovne sfere fizične osebe. To pomeni, da v konkretnem primeru ni šlo za poroštvo (aval) F. P. ter posledično tudi ne za neposlovno terjatev.

Ker revizijsko sodišče ni vezano na materialnopravno podlago zahtevka, se je ukvarjalo še z vprašanjem utemeljenosti zahtevka na drugi materialnopravni podlagi, in sicer če bi tožnik uveljavljal plačilo terjatve proti toženi stranki kot trasatu. Tudi v tem primeru bi šlo za poslovno terjatev. Menica, ki jo je izdal F. P. s.p., je lastna menica ne glede na to, da kot trasant nastopa F. P. s.p., kot trasat pa samo F. P.. Kot že zgoraj povedano, gre v tem primeru za en pravni subjekt. Značilnost lastne menice pa je ravno v tem, da ostane izdajatelj (trasant) glavni dolžnik.(2) Konkretno to pomeni, da se je menično obveznost zavezal poravnati F. P. s.p.. Dejstvo, da kot trasat nastopa F. P. kot fizična oseba pa ne more spremeniti narave menične terjatve, torej da bi šlo za neposlovno terjatev F. P. kot fizične osebe, na katero stečaj ne bi imel nobenega vpliva. To bi nenazadnje pomenilo izigravanje pravil stečajnega postopka, kjer ima upnik neposlovne terjatve bistveno ugodnejši položaj od upnika poslovne terjatve. Tako se izkaže razlagovanje sodišč prve in druge stopnje, ko štejeta predmetno terjatev za neposlovno, za napačno.

Ugotovitev, da ima menična terjatev, ne glede na uveljavljeno podlago (avalist ali trasat), naravo poslovne terjatve, pa je bistvenega pomena ravno zaradi že izvedenega stečajnega postopka zoper F. P. s.p.. Tožnik bi moral menično terjatev zaradi morebitnega poplačila prijaviti v stečaju nad F. P. s.p.. Prijava terjatve v stečaju je namreč pogoj za sodelovanje pri poplačilu iz stečajne mase. Neprijava terjatve pa ima za posledico izgubo terjatve. Z zaključkom stečaja so vse obveznosti F. P. s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki prijavili. Tožnik je tako izgubil menično terjatev. Izguba terjatve pa ne pomeni samo neiztožljivosti, temveč to, da je terjatev dejansko prenehala. Namen stečaja je ravno v tem, da se uredijo vsa razmerja dolžnika z upniki in bi bilo v nasprotju s samim namenom stečaja, če bi terjatve upnikov obstojale še po njegovem zaključku - pa čeprav samo kot naturalne.

Zahtevek za plačilo terjatve je torej neutemeljen. Za stečaj samostojnega podjetnika sicer veljajo iste določbe kot za stečaj pravnih oseb. Vendar je drugačna končna posledica, saj samostojni podjetnik, ki je to prenehal biti z zaključkom stečaja, kot fizična oseba obstaja še naprej(3) in je torej lahko tožen. Prav tako ni mogoče reči, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe, češ saj se tako ali tako izven stečaja ne more poplačati. Ali ima tožnik pravni interes za vložitev samostojne tožbe, je odvisno samo od tega, ali je v teku stečajni postopek. Vodenje stečajnega postopka je razlog, da upnik nima pravnega interesa za vložitev samostojne tožbe za poplačilo terjatve (kajti če teče stečajni postopek, poplačila ni mogoče uveljavljati še v drugem vzporednem postopku) in ne neprijava terjatve sama po sebi ter hkrati nemožnost poplačila v stečaju. Kot že rečeno, pa se je v tej zadevi stečajni postopek zaključil, stečajni dolžnik pa obstaja še naprej. Tako vprašanje, ali bo tožnik prišel do poplačila terjatve, ni vprašanje pravnega interesa, temveč vprašanje utemeljenosti zahtevka.

Zaradi navedenih materialnopravnih razlogov se revizijsko sodišče ni ukvarjalo z ostalo revizijsko grajo materialnega prava in tudi ne s premalo konkretiziranimi procesnimi kršitvami.

Glede na povedano je revizijsko sodišče sodbo prve in druge stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

Ugoditev reviziji in sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi ponovno odločitev o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Pri tem je kot vrednost spora upoštevalo vrednost, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi, to je 3.125.951,20 SIT. V skladu s prvim odstavkom 154. člena mora tožeča stranka toženi stranki povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji ter stroške revizijskega postopka. Tožena stranka na prvi stopnji ni priglasila stroškov, njeni stroški pritožbenega postopka znašajo 292,14 EUR (predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo pritožbe, obvestilo o pravnomočnosti, 2% materialni stroški in davek na dodano vrednost) ter revizijskega postopka 413,12 EUR (sestava revizije in davek na dodano vrednost). Celotni stroški postopka tožene stranke tako znašajo 705,26 EUR. Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Aval je posebna vrsta poroštva za plačilo menice.

Op. št. (2): To je tudi osnovna razlika od trasirane menice, kjer izdajatelj naroči drugemu subjektu, da poravna njegovo obveznost. Op. št. (3): Gl. M. ĐORĐEVIĆ, Možne pravne razlage o nekaterih vprašanjih iz sodne prakse, Pravosodni bilten - Ljubljana št. 3/2003, str. 184. . Gl. tudi V. BALAŽIC, Problemi sodne prakse o prenehanju po skrajšanem postopku, izbrisu iz sodnega registra in stečaju ter določbah ZPP o prekinitvi in nadaljevanju, odgovor na vprašanje o "Posledicah zaključka stečaja nad podjetnikom posameznikom", Gospodarskopravna sodniška šola IV/2001, Bled (november 2001), Pravosodni bilten - Ljubljana št. 2/2002, str. 68 4.2..