Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je treba krivo pričanje priče in kaznivo dejanje sodnika pri izdaji odločbe dokazati s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik takih sodb ni predložil. Sodišče druge stopnje je odločbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pregon kaznivega dejanja ni bil zastaran, zato ugotavljanje omenjenih okoliščin ni bilo dovoljeno kot predhodno vprašanje. Revizija je bila zavrnjena, saj je bilo ugotovljeno, da je javno tožilstvo ovadbe zavrglo, zahteva oškodovanca kot tožilca, to je tožnika, pa je bila pravnomočno zavrnjena.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za obnovo postopka, v katerem je predlagal, da dovoli obnovo postopka, v katerem je bil zavrnjen njegov zahtevek na razveljavitev sklepa disciplinskega organa. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da niso bili podani razlogi za obnovo postopka po 2. in 4. točki 39. člena takrat veljavnega zakona o sodiščih združenega dela (ZSZD - Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84). Krivo pričanje, kot tudi kaznivo dejanje sodnika pri izdaji odločbe, je treba dokazati s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. V obravnavanem primeru pa je bila kazenska ovadba zoper pričo in zoper sodnika .... in .... zavržena, subsidiarni zahtevek pa zavrnjen. Tudi v dopolnitvi predloga tožnik ni navajal nobenih novih dejstev in tudi ni ponudil nobenih novih dokazov, na podlagi katerih bi lahko dosegel v obnovi postopka zanj ugodnejšo odločitev. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo, ker se je strinjalo z odločitvijo sodišča prve stopnje, da niso dani pogoji za obnovo postopka in je potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) revizijo, zaradi bistvene kršitve postopka po 13. točki 354. člena ZPP in je smiselno predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi. Izpodbija ugotovitev sodišča, da tožniku ni uspelo s pravnomočno sodbo dokazati krive izpovedbe ... v kazenskem postopku in bi moralo sodišče ugotoviti obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje takrat, kadar se kazenski postopek ne more izvesti, ker je kaznivo dejanje zastarano. Tožnikova subsdiarna zahteva za kazenski pregon zoper ... ne obstaja, zato zahteva ni bila zavrnjena in ne obstaja razlog, s katerim sodišče utemeljjuje izrek odločbe. Krivo pričanje ... bi bilo treba ugotavljati kot predhodno vprašanje, saj sodišče samo navaja, da se ta okoliščina dokazuje, če je postopek za ugotavljanje kaznivega dejanja zastaral, kot v obravnavanem primeru. Obrazložitev odločbe je torej v nasprotju z izrekom.

Revizija je bila v skladu z odločbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) vročena tožencu, ki na revizijo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

V 73. členu ZDSS je določeno, kdaj, v kakšnem roku in v kakšnem obsegu preizkusi revizijsko sodišče zakonitost odločb, ki so postale pravnomočne do uveljavitve tega zakona. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Razlogi v reviziji niso utemeljeni, saj je sodišče druge stopnje svojo odločitev utemeljilo s tem, da so bile tožnikove ovadbe s strani pristojnega javnega tožilstva zavržene, njegovi subsidiarni zahtevki pa so bili po pristojnem Temeljnem sodišču v Ljubljani zavrnjeni. Reševanje omenjenih okoliščin kot predhodno vprašanje, bi prišlo po mnenju sodišča druge stopnje v poštev le, če bi bil pregon kaznivega dejanja zastaran, to pa se v obravnavanem primeru ni zgodilo. Izrek izpodbijane odločbe torej ni v nasprotju z obrazložitvijo, zato ni podana bistvena kršitev določb postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato jo je na podlagi določil 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona z izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).