Jedro

Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 15.1.1949 v Ljubljani sklenili pravdni stranki. Tožbeni zahtevek M. P. po nasprotni tožbi na plačilo mesečne preživnine v znesku 30.000,00 SIT od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje pa je v celoti zavrnilo.

Zoper sodbo se je v delu, v katerem je sodišče zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo preživnine, po svoji pooblaščenki pritožila tožnica M. P. iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku na plačilo preživnine ugodi. V pritožbi navaja, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo, drugega premoženja pa nima. Tako bo tožnica postala tisti nepreskrbljeni zakonec, ki ne bo imel dovolj sredstev za preživljanje in je tudi nesposoben za delo. Ob upoštevanju vzroka, zakaj je zakonska zveza postala nevzdržna (toženčeva izbira druge partnerice in njegov nespoštljiv odnos do tožnice), je tožničina zahteva po plačevanju preživnine, zlasti glede na to, da ima toženec več kot enkrat večjo pokojnino kot tožnica, utemeljena. Tožnica pa je vložila tudi svojo osebno pritožbo, kjer opisuje življenje pravdnih strank v času trajanja zakonske zveze, med drugim pa tudi navede, da v primeru, da bi se ji zdravje tako poslabšalo, da ne bi mogla skrbeti zase, nima pokojnine niti za bivanje v domu.

Toženec je na pritožbo tožnice odgovoril in predlagal, da se pritožba tožnice zavrne kot neutemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje in se pritožbeno sodišče s takšno oceno v celoti strinja, na pravilnost takšne ocene pa kaže tudi tožničina izpovedba, da njen mož že pred razvezo dalj časa ni ničesar prispeval za njeno preživljanje in skupno gospodinjstvo in da nista imela skupnih dohodkov ter se tako premoženjske razmere za tožnico po razvezi ne bodo v bistvenem spremenile. Sodišče prve stopnje pa je nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo (81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR) in tožbeni zahtevek na plačevanje preživnine zavrnilo. Na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožničina lastna sredstva zadoščajo za njeno preživljanje, ne more vplivati dejstvo, ki ga navaja pritožba, da bo tožnica v kratkem sprejeta v dom ostarelih občanov in njena lastna sredstva za plačilo oskrbnine ne zadoščajo. Pritožba namreč za tožničin skorajšnji odhod v dom ostarelih občanov ne ponudi nobenih dokazov in je zato to dejstvo, ki ga navaja pritožba, negotovo in kot tako neupoštevno. Pogoji za preživljanje morajo namreč obstajati že v času razveze zakonske zveze. Le izjemoma, ko lahko z gotovostjo pričakujemo, da bo zakonec, ki zahteva preživljanje, v doglednem času po razvezi ostal brez zadostnih sredstev za življenje, je mogoče prisoditi preživnino. Ker pritožnica dejstva, da bo šla v dom ostarelih občanov ni izkazala, ob tem, da tudi tožnica v svoji osebni pritožbi o odhodu v dom ostarelih občanov govori kot o negotovem bodočem dejstvu, ki bo nastopilo le, če bi se ji zdravje tako poslabšalo, da ne bi mogla sama skrbeti zase, je bilo potrebno njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točka 2 izreka) potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).