Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvršba je dovoljena na podlagi sodne poravnave. Potrdilo o izvršljivosti ni potrebno, saj se zapadlost in izvršljivost poravnave dokazuje že s samim zapisnikom o poravnavi, kot v konkretnem primeru, ko je ugotovljena dolžnikova obveznost in zapadlost.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo.
Dolžnik se je zoper sklep pritožil, uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je bil njegov ugovor obrazložen. Ne drži, da je izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izvršilni naslov je sodna poravnava z dne 17.11.1989, sklenjena pri Temeljnem sodišču v C. Iz te poravnave ne izhaja, da je pravnomočna oziroma izvršljiva, o izvršljivosti v spisu ni zaznambe. Na glavni obravnavi ni bil prisoten, podpis, ki je sicer podoben njegovemu, ni njegov podpis. Nastopilo je tudi zastaranje in zato podaja ugovor zastaranja, gre namreč za občasne dajatve. Tako po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) kot tudi po določbah Obligacijskega zakonika (OZ) zastarajo v treh letih. Velja načelo, da kdor preživnine pravočasno ne zahteva, jo zapravi. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru dolžnika. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, primeroma navedenih v 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), s tem da pri odločanju o ugovoru pazi sodišče po uradni dolžnosti na razloge iz 1. do 4. tč. in pri razlogu iz 7. tč. pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ni navedel v ugovoru nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v skladu z določbami 55.čl. ZIZ. V ugovoru je namreč navedel le, da bi morala "tožeča" navesti tudi druge otroke, kot M., A. in M. P. ter da nima prihodkov in je invalidsko upokojen, z nizko pokojnino. Temu je dodati le, da je izvršba na denarne terjatve omejena tako, da se zagotovi socialna varnost tako dolžniku kot njegovim družinskim članom in osebam, ki jih je dolžan preživljati z določbo 102.čl. ZIZ, ki določa omejitve izvršbe na najpogostejše denarne prejemke, tudi pokojnino. Izvršba je dovoljena na podlagi izvršilnega naslova, sodne poravnave, sklenjene v pravdni zadevi pred Temeljnim sodiščem v C. opr.št. P 305/89 dne 17.11.1989 v zvezi z obvestili o zvišanju preživnin centra za socialno delo. Obstoj izvršilnega naslova je predpostavka, na katero mora sodišče uradoma paziti, ko odloča o ugovoru. Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, je izvršilni naslov (17. čl. ZIZ). Upniki so predlogu za izvršbo priložili izvršilni naslov, to je sodno poravnavo, v overjenem prepisu. Potrdilo o izvršljivosti ni potrebno, saj se zapadlost in izvršljivost poravnave dokazuje že s samim zapisnikom o poravnavi, kot v konkretnem primeru, ko je ugotovljena dolžnikova obveznost in zapadlost. Sicer pa so pritožbene navedbe o tem, da dolžnik sodne poravnave ni podpisal, le navržene in tudi nedovoljene pritožbene novote (1. odst. 337. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), dolžnik namreč ni pojasnil, zakaj tega ni mogel navesti pravočasno, že v postopku na prvi stopnji. Navedeno velja tudi za pritožbene trditve o zastaranju, ugovornih razlogov dolžnik v pritožbi ne more več širiti. Ker pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče tudi tistih kršitev, ki jih po uradni dolžnosti upošteva, ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).