Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščina, da je tožnica zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, ne pomeni, da se lahko komunalni prispevek odmerja za celoten objekt, saj bi to pomenilo, da se za del objekta, ki se ne spreminja, odmerja ponovno. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da je bila investitorka za objekt pred spremembo oproščena plačila komunalnega prispevka in da veljavni predpisi oprostitve ne določajo več.
I. Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana št. 354-796/2012-2 z dne 3. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
Toženka je z izpodbijano odločbo zaradi spremembe enostanovanjskega objekta v dvostanovanjsko družinsko hišo – spremembe gradbenega dovoljenja za objekt 2 na zemljišču parc. št. 100-del in 101/1-del obe k. o. …, tožnici odmerila komunalni prispevek v višini 16.642,52 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je komunalni prispevek odmerjen na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 27/11 – v nadaljevanju Odlok/11), podatki, potrebni za odmero, pa so povzeti iz priložene projektne dokumentacije ob upoštevanju, da 23. člen Odloka/11 ne predvideva oprostitev plačila komunalnega prispevka za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja oz. demografsko ogrožena območja. Pri izračunu je bila upoštevana neto tlorisna površina objekta v izmeri 251,70 m2, in površina parcele 593,00 m2. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v razlogih med drugim pojasnil, da je upravni organ komunalni prispevek dolžan odmeriti v obsegu, kakršen je prikazan v predloženem PGD. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da je bila že pred izdajo gradbenega dovoljenja, ki se spreminja, izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka št. 354-2029/2008 z dne 3. 10. 2008, v kateri je bilo ugotovljeno, da se ta ne odmeri zaradi oprostitve, ki je veljala za objekte, ki se gradijo v demografsko ogroženih območjih, je pojasnil, da 23. člen Odloka/11 ne predvideva oprostitve plačila komunalnega prispevka za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja oz. demografsko ogrožena območja, 83. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) pa ne predvideva oprostitve za stanovanjske stavbe.
Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da se objekt, za katerega je vložila zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, ne priključuje na novo na komunalno opremo, da se ne povečuje neto tlorisna površina in da se ne spreminja njegova namembnost. Pojasnjuje, da je za objekt enake tlorisne površine in stanovanjske rabe že pridobila gradbeno dovoljenje leta 2009 in da je bila pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja odločba o odmeri komunalnega prispevka, s katero pa je bilo odločeno, da se za ta objekt komunalni prispevek ne odmeri. S tem naj bi pridobila pravico objekt priključiti na komunalno opremo. Z novim projektom naj bi objekt enake tlorisne površine in stanovanjske rabe spreminjala iz družinske hiše z enim v družinsko hišo z dvema stanovanjema, zaradi česar mora pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. Prvostopenjskemu organu očita, da ni ugotavljal, v katerih parametrih se objekt spreminja. Meni, da sprememba predpisov ne more biti podlaga za odmero komunalnega prispevka za objekt, za katerega je bila odločba že izdana, saj se ta po novem projektu ne priključuje na komunalno opremo in se ne spreminja v kriterijih, ki so podlaga za novo odmero. Z izpodbijano odločitvijo naj bi toženka določbe ZPNačrt interpretirala tako, kot da veljajo za nazaj in s tem za nazaj posegla v tožničine že pridobljene pravice. S tem v zvezi očita kršitev zakonitosti in načela pravne varnosti. Z izpodbijano odločitvijo naj bi toženka dvakrat odločala o isti stvari, ne da bi za to imela pravno podlago. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.
Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz drugostopenjske odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za odmero komunalnega prispevka zaradi spremembe gradbenega dovoljenja. Med strankama ni sporno, da je bila pred izdajo gradbenega dovoljenja iz leta 2009 izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka. Zato je treba upoštevati, da je za objekt, kakršen je bil predviden pred spremembo, komunalni prispevek že bil odmerjen s pravnomočno odločbo. Pri tem ni pomembno, v kakšni višini je bil odmerjen oz. ali je bila investitorka oproščena plačila komunalnega prispevka. Okoliščina, da je tožnica zaprosila za spremembo gradbenega dovoljenja, pa ne pomeni, da se lahko komunalni prispevek odmerja za celoten objekt, saj bi to pomenilo, da se za del objekta, ki se ne spreminja, odmerja ponovno. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti okoliščina, da je bila investitorka za objekt pred spremembo oproščena plačila komunalnega prispevka in da veljavni predpisi oprostitve ne določajo več.
V skladu z 80. členom ZPNačrt je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Merila za odmero komunalnega prispevka so v skladu z drugim odstavkom 82. člena ZPNačrt podrobneje določena v Pravilniku o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), ki v sedmem odstavku 6. člena določa, da se zavezancu, ki spreminja neto tlorisno površino objekta ali njegovo namembnost, komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta in višina komunalnega prispevka pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se zavezancu odmeri, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača. Sedmi odstavek 6. člena Pravilnika torej ne omogoča ponovne odmere komunalnega prispevka za celoten objekt, temveč zgolj v višini razlike, do katere bi prišlo, če bi investitor zahteval izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, kakršen bo zgrajen po spremembi, namesto takega, za kakršnega je že bilo izdano gradbeno dovoljenja. Toženka sicer pravilno meni, da so za odmero komunalnega prispevka pomembni podatki iz PGD, vendar pa mora te podatke upoštevati pri odmeri na podlagi navedene določbe Pravilnika. Vprašanje oprostitve plačila komunalnega prispevka bi bilo torej pomembno le za tisti del, za katerega se komunalni prispevek odmeri ob spremembi neto tlorisne površine oz. namembnosti.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da organ pri odmeri komunalnega prispevka ni uporabil sedmega odstavka 6. člena Pravilnika, zaradi česar tudi ni ugotavljal razlike neto tlorisne površine pred spremembo in po njej oz. spremembe namembnosti objekta, temveč je odmeril komunalni prispevek za objekt v celoti.
Navedene nepravilnosti ni odpravil niti pritožbeni organ, saj je tožničine ugovore o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in uporabi materialnega predpisa zavrnil zgolj s splošnim pojasnilom, da je upravni organ komunalni prispevek dolžan odmeriti v obsegu, kakršen je prikazan v PGD, ne da bi pojasnil, kaj naj bi podatki iz PGD, ki so bili uporabljeni, pomenili, oz. kako je ugotovil podatke o razliki neto tlorisne površine in površine zemljišča, ki jih je upošteval pri izračunu komunalnega prispevka.
Glede na navedeno je sodišče zaradi nepravilne razlage materialnega prava tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).
Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnice pa v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 80 EUR (prvi odstavek 3. člena omenjenega pravilnika o stroških). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).