Jedro

V obravnavanem primeru niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe, saj je bil sklep o dedovanju že izveden v zemljiški knjigi, prizadete pa bi bile tudi pravice obeh dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A.D., za dediča razglasilo njegova otroka An.D. in E.D., vsakega z dednim deležem do ½, ugotovilo, da sta dediča sklenila dedni dogovor, da dedujeta lastninski delež zapustnika na nepremičnini, vsak do ½, denarna sredstva deduje An.D., neizplačane pokojnine pa E.D. ter odredilo ustrezna vpisa v zemljiško knjigo.

Proti temu sklepu se pritožuje R.S.. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi. Navaja, da ji je bil 19.11.2015 vročen zemljiškoknjižni sklep, s katerim je sodišče po uradni dolžnosti pri parceli 1 (potem, ko je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju vpisalo lastninsko pravico na dediče) izbrisalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane pri tej parceli v njeno korist. S tem sklepom je bila udeleženka seznanjena, da je sodišče izvedlo zapuščinski postopek ne da bi jo o njem, zaradi uveljavljanja omejitve dedovanja po 128. členu ZD, obvestilo in to kljub temu, da je bila zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve vpisana v zemljiško knjigo v njeno korist in je bilo (oziroma bi moralo biti) zapuščinsko sodišče s tem seznanjeno. V nadaljevanju obrazlaga, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka, da mu je bilo izplačanih 3.004,17 EUR, in da znaša 2/3 sredstev, za katere bi prišla v poštev omejitev dedovanja, 2.002,78 EUR. Sklicuje se na 128. člen ZD ter 39. in 40. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C). Prvostopenjskemu sodišču očita kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, ker je ni obvestilo o uvedenem zapuščinskem postopku in ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče tudi ni popolno ugotovilo dejanskega stanja (da je bil zapustnik prejemnik socialne pomoči, kar je izhajalo iz zemljiške knjige), zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bil sklep o dedovanju vročen obema zakonitima dedičema, ki se zoper njega nista pritožila in je postal pravnomočen 21.9.2015. R.S., ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj jo sodišče ni seznanilo z uvedbo zapuščinskega postopka in ji tudi ni vročilo sklepa o dedovanju, je vložila pritožbo po preteku pritožbenega roka.

Pritožba je prepozna.

Pritožnica ni dedinja, ni volilojemnica in tudi ni uveljavljala nobene pravice iz zapuščine. Kljub temu je imela pravico s pritožbo izpodbijati sklep o dedovanju. Spada namreč v krog oseb, ki bi jih prvostopenjsko sodišče moralo povabiti na zapuščinsko obravnavo, pa tega ni storilo. Drugi odstavek 205. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) določa, da sodišče v vabilu na narok obvesti prizadete osebe o uvedbi postopka. Katere so te osebe, določi sodišče v vsakem primeru posebej, glede na podatke, s katerimi razpolaga. Med te osebe spadajo tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja. Prvostopenjsko sodišče je razpolagalo s podatki, da je zapustnik prejemal varstveni dodatek od CSD, saj je to zapisano v smrtovnici in bi zato moralo seznaniti pritožnico z uvedbo postopka. Vpisana prepoved odtujitve in obremenitve ima drugačen namen, kot mu ga daje pritožba.

Pritožnica je pritožbo vložila po pravnomočnosti sklepa (po preteku pritožbenega roka za dediča, kateremu je bil nazadnje vročen sklep o dedovanju). Njena pritožba je zato prepozna. Pritožbeno sodišče praviloma odloča samo o pravočasnih pritožbah, izjemoma pa sme upoštevati tudi nepravočasne pritožbe, če s tem niso prizadete pravice oseb, ki se opirajo na sklep (tretji odstavek 173. člena ZD). V obravnavanem primeru niso podani pogoji za obravnavanje pritožbe, saj je bil sklep o dedovanju že izveden v zemljiški knjigi, prizadete pa bi bile tudi pravice obeh dedičev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 343. člena ZPP in 163. členom ZD).