Jedro

Upravičenec ima pravico izbire, v katerem postopku, kazenskem ali pravdnem, bo uveljavljal premoženjskopravni zahtevek. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi bilo treba v postopku dodelitve BPP presoditi, ali se bo zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka kazenski postopek preveč zavlekel, saj bi to ugotavljanje preseglo ugotavljanje izpolnjevanje objektivnega pogoja za pridobitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji mladoletnega A.A., ki ga zastopa oče in zakoniti zastopnik B.B. in C.C. iz D., z dne 31. 3. 2010, in jima odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v zvezi s priglasitvijo premoženjskopravnega zahtevka v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pri Okrajnem sodišču v Celju, opr. št. I Kpd 67336/2010, v obliki sestave in vložitve premoženjskopravnega zahtevka. Za izvajanje BPP je določila odvetnika E.E. Odločitev je utemeljila s podatkom, da prosilca živita v gospodinjstvu z ženo oziroma materjo, sinom oziroma bratom, ki je že polnoleten in preskrbljen, zato ga v skladu z določbo 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004 s spremembami, številka 23/08, v nadaljevanju ZBPP) ni šteti kot družinskega člana prosilcev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da na podlagi odločbe Centra za socialno delo Celje z dne 22. 6. 2010, družina prejema denarno socialno pomoč za čas od 1. 7. 2010 do 31. 12. 2010, v mesečnem znesku 453,60 EUR, kar pomeni, da prosilca izpolnjujeta v določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP določen pogoj za odobritev izredne BPP. Tožena stranka je ugotovila tudi, da je premoženjsko stanje prosilca v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, številka 73/2008 UPB) ugotavljal Center za socialno delo v Celju, zato ponovno ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca v tem postopku ni potrebno.

V nadaljevanju je tožena stranka presojala tudi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki ga določa 24. člen ZBPP. Pojasnila je, da sta prosilca v prošnji navedla, da sta bila odškodovana s kaznivim dejanjem in da je bil zoper storilca uveden kazenski postopek (I Kpd 67336/2010), v katerem želita uveljavljati svoj premoženjskopravni zahtevek. Z vpogledom v kazenski spis Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I Kpd 67336/2010, je tožena stranka ugotovila, da je ODT v Celju predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper F.F., saj je podan sum, da je storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Iz priloženih listin in navedb prosilcev izhaja, da sta oba prosilca utrpela pravno priznano škodo. Tožena stranka zaključuje, da sta prosilca kot verjetne izkazala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, tako nedopustno ravnanje, škodo, vzročno zvezo med škodo in nedopustnim ravnanjem ter domnevno odgovornost povzročitelja, zato je smiselno, da tekom kazenskega postopka priglasita svoja premoženjskopravna zahtevka. Zanju ga bo vložil in sestavil odvetnik, saj po presoji tožene stranke prosilca ne potrebujeta strokovne pomoči za zastopanje v predmetnem kazenskem postopku, glede na to, da bosta v postopku zaslišana kot oškodovanca, kar pomeni, da bosta na obravnavi izpovedala le o pravno relevantnih okoliščinah domnevno storjenega kaznivega dejanja. Tako zadeva ni očitno nerazumna in ima verjeten izgled za uspeh. Pomembna je tudi za osebni in socialnoekonomski položaj prosilcev, ki sta prejemnika denarno socialne pomoči, zato bi plačilo stroškov postopka in nagrada odvetniku znatno ogrozila njuno preživljanje. Tako je ugotoviti, da je podan tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP, v skladu s 24. členom ZBPP. Glede na ugotovitev, da prosilca izpolnjujeta objektivni in subjektivni kriterij za dodelitev BPP, je sodišče prosilcema odobrilo BPP v obliki, kot je bila zaprošena.

Tožeča stranka vlaga tožbo iz razloga po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1). Načelno sicer soglaša z možnostjo vložitve premoženjskopravnega zahtevka, vendar meni, da tožena stranka glede na pridobljene podatke, kot izhajajo iz spisa, ni utemeljila, ali so izpolnjeni pogoji 24. člena ZBPP-B. Prosilca sta prejela BPP za vložitev premoženjskopravnega zahtevka za plačilo nepremoženjske škode, ker je tožena stranka ugotovila, da so verjetno izkazane predpostavke odškodninske odgovornosti. Navedena ugotovitev je morebiti točna, vendar bi tožena stranka morala opraviti še oceno, ali je izpolnjen objektivni pogoj za ZBPP, to je, ali je zadeva očitno razumna in ima verjeten izgled za uspeh. Po mnenju tožeče stranke ta pogoj ni izpolnjen. V dosedanji sodni praksi tožeči stranki ni znan niti en primer, da bi se v kazenskem postopku meritorno odločalo o nepremoženjski škodi. Tožena stranka bi morala presoditi, ali bi se zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka kazenski postopek preveč zavlekel, pri čemer bi morala pretehtati kakšne dokaze bi bilo treba izvajati glede na zahtevek in kaj pomeni to v primerjavi z dokazi, ki jih bo moralo sodišče izvajati glede kaznivega dejanja. S takšno presojo bi tožena stranka ugotovila, da ugotavljanje nepremoženjske škode zavleče kazenski postopek. Tudi v praksi se o povrnitvi nepremoženjske škode ne odloča v adhezijskem postopku, ker se v zvezi s priznavanjem te vrste škode pojavljajo raznovrstna, zelo sporna in zapletena vprašanja dejanske ali pravne narave. Prosilca nista ovirana, da vložita neposredno odškodninsko tožbo zoper povzročitelja in v zvezi s tem zaprosita za BPP. Iz navedenega razloga prosilca nista upravičena do dodelitve BPP, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilcev zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP ni sporno, ker ga utemeljujejo listine priložene spisu, sporno pa je, ali prosilca izpolnjujeta objektivni pogoj za dodelitev BPP. Gre za pogoj, ki predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Na navedeni pravni podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno presojala izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. V zadevi namreč ni sporno, da prosilca želita v zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I Kpd 67336/2010, vložiti premoženjskopravni zahtevek, zaradi škode povzročene s kaznivim dejanjem, ki se očita storilcu F.F. Premoženjskopravne zahtevke obravnava X. poglavje KZ-1, ki v določbi 100. člena določa, da se premoženjskopravni zahtevek, ki je nastal zaradi kaznivega dejanja, na predlog upravičencev obravnava v kazenskem postopku, če se ta s tem ne bi preveč zavlekel. Sodišče ne dvomi v ugotovitev tožene stranke, da sta prosilca aktivno legitimirani osebi za vložitev premoženjskopravnega zahtevka, saj je njuna prošnja podprta s podatki, ki izvirajo iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon (Ministrstvo za notranje zadeve, Policija Policijska uprava ..., z dne 12. 4. 2010), iz katere izhaja, da je bil mladoletni A.A. zaradi poškodb dva dni na zdravljenju v bolnišnici ..., po poškodbi pa zaradi nočnih mor in strahu obiskuje psihiatra in psihologa, C.C. pa je bil s kaznivim dejanjem povzročen občutek strahu in osebne ogroženosti. Ti podatki izhajajo tudi iz dveh kazenskih ovadb, ki jih je Okrajnemu sodišču v Celju, z zahtevo za posamezna preiskovalna dejanja, poslalo Okrožno državno tožilstvo v Celju dne 25. 8. 2010. Sodišče meni, da je bilo na podlagi teh podatkov v postopku dodelitve BPP pravilno ugotovljeno, da sta prosilca verjetno izkazala vse predpostavke odškodninske odgovornosti, zato so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka po določbi 100. člena KZ-1, in da glede na te podatke zadeva ni očitno nerazumna in ima verjeten izgled za uspeh. Prav tako je glede na vse navedene podatke zadeva pomembna za osebni in socialni položaj obeh prosilcev.

Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, je ne glede na prakso na katero se sklicuje tožeča stranka, v KZ-1 določeno ravno zaradi interesa oškodovanca in zaradi ekonomičnosti postopka. Res gre za zahtevek, o katerem bi se lahko odločalo v pravdnem postopku in je torej odločanje o premoženjskopravnem zahtevku kazenskemu postopku pridruženi pravdni postopek, vendar je treba upoštevati, da ima upravičenec pravico izbire, v katerem postopku, ali kazenskem ali pravdnem, bo uveljavljal zahtevek. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi bilo treba v postopku dodelitve BPP presoditi, ali se bo zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka kazenski postopek preveč zavlekel, saj bi to ugotavljanje preseglo ugotavljanje izpolnjevanje objektivnega pogoja za pridobitev BPP.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena, ZUS-1 zavrnilo.