Jedro

Kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene.

Podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka je bila ugotovitev, da se nepravilnosti, ki so bile pri tožniku ugotovljene na kraju samem, lahko opredelijo kot namerne v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, ker je bil nosilec kmetijskega gospodarstva – tožnik na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na Evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je površina z nepravilnostmi, ki so posledica namernih kršitev, v tožnikovem primeru 10 % oziroma nekaj več kot 2 ha ugotovljene površine, kar pomeni, da je bilo zahtevek potrebno v celoti zavrniti.

Tožnik se ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja, saj gre za podatke, za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal. Prijavljena površina na obrazcu D je bila večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha, vendar je bilo ugotovljeno, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, temveč znaša taka namerna nepravilnost 2,66 ha. Ker pa predstavlja ta namerna nepravilnost več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, je organ pravilno zahtevek tožnika v celoti zavrnil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za vrsto podpore OMD – gorsko višinsko v obsegu 28,63 ha. V obrazložitvi je navedel, da je imela stranka dne 20. 8. 2009 kontrolo površin na kraju samem, za katero je bil sestavljen v zapisnik, v katerem so bili kontrolirani vsi prijavljeni GERK-i v zbirni vlogi za leto 2009. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine. Nepravilnosti se nanašajo na GERK-e 4387569, 416040, 4075012, 416043, 416419, 4075053, 4075023. Površina, ki se za zahtevek OMD zavrne, znaša 3,26 ha. Nepravilnosti, ki se v zvezi z zahtevkom OMD sankcionirajo in se štejejo kot namerna nepravilnost, pa znašajo OMD 2,66 ha. Navedena površina se v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba), šteje kot namerna nepravilnost in ker predstavlja več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, se v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 in Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013 v letih 2009 - 2013 (Uredbe osi 2), v celoti zavrne.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil, v obrazložitvi pa zavrnil ugovore, ki jih je tožnik naperjal zoper formalne pomanjkljivosti zapisnika in njegove vsebine. V celoti je zavrnil tudi vse ugovore, ki se nanašajo na nenatančnost predtiska ter kršitve določb postopka.

Tožnik izpodbija prvostopno odločbo, ki utemeljuje zavrnitev podpore OMD na namerni nepravilnosti, na določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe. Sklicuje se na določbo drugega odstavka 12. člena Uredbe, ki določa vsebino predtiska, predvsem na določbo, da se neusklajeni podatki na predtisku navedejo oziroma označijo. Agencija pa s predtiskom, ki je bil tožniku posredovan, s pavšalnim navajanjem, da so bila ugotovljena precejšnja odstopanja, ni zadostila določbi 12. člena Uredbe. Na prejetem predtisku ni bilo konkretnih navedb, glede katerih GERK-ov je bila ugotovljena neusklajena raba, naveden je bil seznam vseh zemljišč v uporabi (seznam GERK-ov). Prvostopni organ se v obrazložitvi sklicuje, da je bil tožnik jasno opozorjen na neskladnosti, kar pa ne drži. Predtisk nima informacije o neusklajenih GERK-ih. Glede na navodila iz predtiska je na upravni enoti uskladil GERK-e, kot je bil tam opozorjen, izključno na neskladja, vezana na GERK-e: 416040, 416046 in 416419, ki so bila na dan 18. 3. 2009 razvidna iz elektronsko dostopnega RKG. Na vprašanje uradni osebi glede ustreznosti ostalih GERK-ov pa je dobil odgovor, da so označni kot neusklajeni samo ti trije. S tem je izpolnil zahtevo po uskladitvi GERK-ov, zato meni, da je prvostopni organ napačno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje glede odziva tožnika na predtisk v zvezi z ostalimi GERK-i in na tej podlagi naredil sklep, da gre za namerne nepravilnosti. Nadalje ugovarja, da je prvostopni organ pri izdaji prve odločbe z dne 6. 1. 2009 glede na izpodbijano odločbo isto materialno pravo interpretiral drugače. V ponovljenem postopku je ob navedenem dejanskem stanju v škodo tožnika z drugačno interpretacijo 24. člen Uredbe osi 2 interpretiral na način, da za zavrnitev zahtevka v celoti zadostuje nepravilnost na površinah, ki predstavljajo več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin. Odločbo izpodbija tudi iz razloga kršitev določb postopka, in sicer je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. Prvostopni organ namreč tožnika ni seznanil s podatki, pridobljenimi iz evidenc RKG-ja in evidence dejanske rabe, ki so bili relevantni za izdajo odločbe. Pri odločbi izhaja, da je organ pri odločitvi v zvezi z GERK-i 416043 …, 4075053 – … in 4075023 – …, upošteval ugotovitve kontrolorja na kraju samem dne 20. 8. 2009, kot izhajajo iz zapisnika o kontroli, pri čemer pa se ni niti z besedo opredelil do pripomb, ki jih je tožnik v zvezi z GERK-i … in … podal na zapisnik o kontroli. Izpostavlja, da so se ugotovitve kontrolorja izkazale za neverodostojne oziroma nepravilne že v času do izdaje prve odločbe, saj je iz navedenega razloga tožnik uspel s pritožbo zoper odločbo z dne 6. 11. 2009. Pri sestavi zapisnika so bile narejene nepravilnosti, na katere je tožnik opozoril že v pritožbi zoper prvostopno odločbo z dne 6. 11. 2009 in dodatno v pritožbi zoper izpodbijano odločbo. Tožniku ni bila dana možnost, da zapisnik natančno preuči in poda pripombe, sam zapisnik pa tudi ni bil sestavljen skladno z določbami 75. in 76. člena ZUP. Tožnik je ugotovil tudi, da je kontrolor pri oblikovanju zapisnika uporabil orto foto posnetke, ki predstavljajo stanje maja 2009, ki so bili izdelani v septembru 2009. Orto foto posnetki, narejeni v maju 2009, pa niso primerni za interpretacijo, saj bi morali biti glede na predpise ES narejeni v času bujne vegetacije, istočasno pa tudi ne izkazujejo stanja v naravi na dan kontrole. Nadalje opozarja, da kontrolor A.A. ni izpolnjeval enega izmed osnovnih zakonskih pogojev za dodelitev pooblastila za vodenje posameznih dejanj. V času izvedbe kontrole ni bil zaposlen na Agenciji, kot tudi ne pri organu, ki bi imel javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanja v upravnih zadevah, ki bi bilo podeljeno z zakonom. Kontrolo je izvajal na podlagi sporazuma, sklenjenega z B. d.o.o. in sicer že od leta 2007, kar izhaja iz odločbe drugostopnega organa z dne 16. 4. 2012, kar pa je običajno civilno pogodbeno razmerje, kar je kršitev določbe 36. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). Organa nista ravnala pravilno, ko nista upoštevala njegovih pripomb na zapisnik oziroma pritožbenih navedb v zvezi z nepravilno ugotovljenim dejanskim stanjem. Ugotovitve kontrolorja so bile izpodbijane ter bi moral organ za potrebe ugotovitve materialne resnice postaviti izvedenca ustrezne stroke, ki bi stanje na terenu ponovno preveril oziroma bi morala tožena stranka opraviti superkontrolo. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik vložil zbirno vlogo skupaj z obrazcem „D – prijava površin in kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ in na obrazcu uveljavljal zahtevek OMD – kraško na 28,63 ha površin. Pogoji za pridobitev izravnalnega plačila OMD so urejeni v 9. členu Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2009 do 2013 (Uredba osi 2). Upravičenci lahko pridobijo plačila za ukrep OMD za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera se obvežejo, da bodo opravljali kmetijsko dejavnost na območjih z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost še najmanj 5 let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen. Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD-ja, je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem.

Ni sporno v zadevi tudi, da je tožnik pred oddajo zbirne vloge prejel predtisk, sporno v zvezi s prejetim predtiskom pa je, ali je bil tožnik z vročenim predtiskom opozorjen na neskladne podatke. Tožnik se v zvezi z obvezno vsebino predtiska sklicuje na drugi odstavek 12. člena Uredbe, ki določa, da se na predtisku neusklajeni podatki navedejo oziroma označijo, kar pa ni bil primer na njegovem predtisku, na katerem je bil naveden seznam vseh zemljišč v uporabi (seznam GERK-ov). V zvezi z navedenim ugovorom sodišče sledi toženi stranki, da se tožnik ne more sklicevati na nenatančno opozorilo v predtisku. Iz predtiska, izdanega tožniku izhaja opozorilo: „Neusklajena uporaba GERK-ov. Pri primerjavi prijavljene rabe GERK-ov s podatki iz evidenc dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč so bila ugotovljena precejšnja odstopanja. Uskladite vpis GERK-ov v skladu s predpisi na upravni enoti. Če bodo neskladja ugotovljena tudi pri kontroli na terenu, se bo to obravnavalo kot namerna nepravilnost, za katero so določene strožje sankcije“. V nadaljevanju so bili našteti tožnikovi GERK-i. Dejstvo je, da je na treh GERK-ih tožnik rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v priloženem predtisku. Pri pregledu svojih GERK-ov na upravni enoti, kot sta v postopku storila tudi upravna organa, bi natančno videl, kateri deli posameznih GERK-ov niso vpisani v skladu s predpisi in bi GERK-e temu ustrezno lahko popravil. Namreč drugostopni organ je v pritožbenem postopku, pri preverbi dejanskega stanja prvostopnega organa, v zvezi z dejansko rabo spornih GERK-ov iz RKG in Evidence dejanske rabe pridobil primerjalni prikaz grafične podlage spornih GERK-ov (s prikazom rabe zemljišč pred oddajo zbirne vloge) ter primerjal obseg prijavljene površine spornih GERK-ov s kontrolo. Na podlagi preseka rabe je iz Evidence dejanske rabe pridobil tudi izračun površine, na kateri je bila pred oddajo zbirne vloge v letu 2009 zajeta nekmetijska raba, in na kateri je bila nekmetijska raba ugotovljena tudi na kontroli na kraju samem. Za GERK 4075053 je tako drugostopni organ ugotovil, da upoštevajoč toleranco, aplikacija pri morebitnem popravljanju tega GERK-a pred oddajo zbirne vloge tožnika ne bi opozorila na neskladnosti, zaradi česar mu na tem GERK-u ni mogoče očitati namernosti. V zvezi z GERK-oma 416043 in 4075023 pa je ugotovil, da je iz grafične podlage jasno razvidno, da je tožnik v zbirni vlogi prijavil tudi površine, katerih raba zagotovo ni kmetijska, kar bi pri pregledu teh dveh na upravni enoti lahko natančno videl in jih ustrezno popravil. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto. Sodišče zato zaključuje, da kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene. Tožnik torej ni sledil drugemu odstavku 12. člena Uredbe. Pri pregledu na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D, pri navedenih GERK-ih 416043 in 4075023, večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, kar je bila dejanska podlaga za zavrnitev celotnega zahtevka OMD, po materialni podlagi, ki bo obrazložena v nadaljevanju.

Tožnik ugovarja, da je prvostopni organ isto materialno pravo v prvi prvostopni odločbi z dne 6. 11. 2009 interpretiral drugače, kot v izpodbijani odločbi, v škodo tožnika. Sodišče ugovoru ne more slediti. V obravnavani zadevi so bile na KMG tožnika ugotovljene nepravilnosti na sedmih GERK-ih (zapisnik z dne 20. 8. 2009). Iz 24. člena Uredbe osi 2, na katero se sklicuje prvostopni organ, izhaja, da če KMG za tekoče leto ne izpolnjuje katerega koli pogoja za ukrep OMD-ja iz te uredbe, razen nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in zahtev navkrižne skladnosti, se zahtevek za ta ukrep za tekoče leto v neutemeljene delu zavrne, razen v primeru, navedenem v prilogi 5 te uredbe. Kot je tožniku razložil že drugostopni organ, pa je bila podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka ugotovitev, da se nepravilnosti, ki so bile pri tožniku ugotovljene na kraju samem, lahko opredelijo kot namerne, v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe, ker je bil nosilec kmetijskega gospodarstva – tožnik na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na Evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je površina z nepravilnostmi, ki so posledica namernih kršitev, v tožnikovem primeru 10 % oziroma nekaj več kot 2 ha ugotovljene površine, kar pomeni, da je bilo zahtevek potrebno v celoti zavrniti, glede na podlago, ki jo določa 53. člen Uredbe 796/2004/ES, ki določa, da kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) in (5) posledica namernih nepravilnosti, se pomoč, do katerih bi bil kmet upravičen na podlagi člena 50 (3) in (5), ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5 % ugotovljene površine ali več kot 1 ha. Ugovor, da določbe Uredbe osi 2 niso bile pravilno uporabljene oziroma napačno interpretirane, glede na posledico, ki jo je prvostopni organ izrekel, torej ni utemeljen in se nanj tožnik napačno sklicuje. V obravnavanem primeru je materialna podlaga za zavrnitev podpore OMD kraško v obsegu 28,63 ha, kolikor je tožnik uveljavljal v zahtevku za ukrep izravnalnih plačil, sedmi odstavek 33. člena Uredbe v zvezi z 53. členom Uredbe 7/96/2004/ES, kar mu je drugostopni organ ustrezno pojasnil. Določba 24. člena Uredbe osi 2 je splošna in nanjo ni mogoče opreti posledice namerne nepravilnosti.

Neutemeljeno tožnik ugovarja, da je bilo v postopku kršeno načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP), ker mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ker ga v ponovljenem postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, prvostopni organ ni zaslišal, ter ga tudi ni seznanil s podatki, pridobljenimi iz Evidence RKG-ja in Evidence dejanske rabe, ki so bili relevantni za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišče ugovoru ne more slediti, ker je vpisovanje podatkov in vris GERK-ov v celoti na strani tožnika. Za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2009 pa se skladno s 14. členom Uredbe upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom na zbirni vlogi potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Tožnik se torej ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja, saj gre za podatke, za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal. Evidenca dejanske rabe se vodi na podlagi Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Gre za javno dostopno evidenco, katere podatke nosilec kmetijskega gospodarstva lahko sam usklajuje, torej niso od njega neodvisni (11. člen Pravilnika se je v letu 2009 glasil: Če se ob vpisu GERK v register kmetijskih gospodarstev ugotovi, da vpis dejanskega stanja v naravi zaradi podatkov, ki so zajeti v evidenci dejanske rabe ni mogoč, lahko nosilec kmetijskega gospodarstva poda predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe v skladu s predpisom, ki ureja kmetijsko gospodarstvo). Tožnik se zato ne more sklicevati, da mu podatek iz Evidence dejanske rabe ni bil znan. Sodišče zato postopanja upravnega organa ne ocenjuje kot bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega pa sodišče še pojasnjuje, da sta bili obe evidenci uporabljeni v okviru preizkusa dejanskega stanja glede vprašanja namerne kršitve, v okviru katere je organ presojal, ali bi tožnika, ko je dobil predtisk, aplikacija opozorila na neskladnosti, na nekmetijsko rabo. Gre torej za podatke, ki so bili tožniku znani oziroma bi mu lahko bili.

Dejansko stanje, ki ga je prvostopni organ upošteval pri odločitvi v zvezi s spornimi GERK-i: 416043 …, 4075053 – … in 4075023 – … izhaja iz izpodbijane odločbe, tako tudi v kolikšni meri je upošteval ugotovitve kontrolorja na kraju samem z dne 20. 8. 2009. Tožnik ugovarja, da se prvostopni organ ni niti z besedo opredelil do pripomb, ki jih je tožnik v zvezi z GERK-i … in … podal na zapisnik o kontroli. Ugovor ne drži. V upravnem postopku je bilo namreč na pripombe, ki jih je tožnik podal na zapisnik, odgovorjeno z odločbo drugostopnega organa št. 33101-297/2010/7 z dne 16. 4. 2012, ki je odpravil prvostopno odločbo. V zvezi z GERK-om 4075023 je drugostopni organ ugotovil, da je bilo nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, navedel je, kako je treba ugotovitve, navedene v zapisniku interpretirati, temu pa je upravni organ prve stopnje v izpodbijani odločbi v celoti sledil, ter v ponovnem postopku reševanja zadeve štel, da je bilo na tem GERK-u samo 2,29 ha površine, ki je bila posledica namerne kršitve. Odgovorjeno je bilo tudi v zvezi z GERK-om 4075053 – Golobinjek 1. Drugostopni organ je ugotovil, da gre v primeru neupravičene površine tega GERK-a za površino, ki v letu 2009 še ni izpolnjevala pogojev za opredelitev za rabo 1300, kar zaključuje tudi na podlagi vpogleda v Evidenco dejanske rabe. V upravnem postopku sta se torej upravna organa opredelila do pripomb v zvezi z GERK-i – … in …, ki so se nanašale na ugotovitve kontrolorja.

V zvezi z ugovori, ki jih tožnik naperja zoper sestavo zapisnika o kontroli in na katere je opozoril v pritožbi zoper prvostopno odločbo z dne 6. 11. 2009 in dodatno v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, pa sodišče poudarja, da je bil tožniku zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, ko je podal pripombe zoper ugotovitve na GERK-ih … in …. Ne more se torej sklicevati, da mu možnost podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči. Sklicevanje, da je neuka stranka v tožbi, ne more biti upoštevno, glede na to, da je bila tožniku možnost podajanja pripomb dana in jo je tudi izkoristil. Tožnik se je imel možnost seznaniti s celotno vsebino zapisnika, z navedenimi prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, z opombami za vsako ugotovljeno nekmetijsko površino, ter je zapisnik na vsaki strani posebej podpisal in podal tudi pripombe v delih, kjer se z ugotovitvami kontrolorja ni strinjal. Ugovori, ki jih tožnik naperja zoper zapisnik, ker meni, da ni sestavljen skladno z določbami 75. in 76. člena ZUP, so ugovori, ki se navezujejo na vsebino zapisnika, na ugotovljene nepravilnosti na kraju samem, zato gre za pripombe, ki bi jih moral tožnik navesti ob podpisu zapisnika. Tožena stranka ima zato prav, da pripomb, ki jih je tožnik podal v pritožbah, ni mogla upoštevati, saj gre za nova dejstva oziroma nove dokaze, ki jih tožena stranka, upoštevajoč tretji odstavek 238. člena ZUP ne more in ne sme upoštevati. Sodišče pa še dodaja, glede na dejanske ugotovitve v zadevi, da je tožnik ravno za GERK – 4075023 … podal pripombe na zapisnik, pripombe je organ presodil, vendar je ugotovil, da je površina, ki jo je opredelil kot namerna kršitev 2,29 ha, kar pa že samo po sebi zadostuje za posledico, ki izhaja iz izreka, zavrnitev celotnega zahtevka.

Tožena stranka je tožniku tudi že odgovorila na ugovor v zvezi s kontrolorjem A.A.. Tožnik opozarja, da kontrolorju za vodenje postopka ni bilo podeljeno pooblastilo, kot to določa 36. člen ZKme-1. Uredba komisije (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v Prilogi 1 ureja akreditacijska merila in v točki 1c podrobno ureja prenos nalog, kjer določa, da če se katerakoli od nalog plačilne agencije prenese na drug organ iz člena 6 (1) Uredbe (ES) št. 1290/2005, morajo biti izpolnjeni pogoji, da je med Agencijo in navedenim organom sklenjen pisni sporazum, ki podrobno določa naravo informacij in dodatno dokumentacijo, ki jo je treba predložiti Agenciji ter rok, v katerem mora biti predložena. Sporazum mora Agenciji dopuščati, da izpolnjuje akreditacijska merila. Agencija v vseh primerih ostane odgovorna za učinkovito upravljanje zadevnih skladov. Odgovornosti in obveznosti drugega organa, zlasti v zvezi s kontrolo in preverjanjem skladnosti s predpisi Skupnosti, se jasno določijo. Agencija zagotovi, da ima organ na voljo učinkovite sisteme za zagotavljanje zadovoljivega izpolnjevanja odgovornosti. Organ izrecno potrdi agenciji, da dejansko izpolnjuje svoje odgovornosti in opiše uporabljena sredstva. Agencija redno preverja prenesene funkcije, da potrdi, da je opravljeno delo zadovoljivega standarda in da je v skladu s predpisi Skupnosti. Prvostopni organ je imel, kot ugotavlja tožena stranka v odločbi z dne 16. 4. 2012, od leta 2007 do 2011 z B. d.o.o. sklenjen sporazum o izvajanju kontrol na kraju samem, na podlagi katerega je bilo s strani prvostopnega organa, skladno z navedeno evropsko uredbo preneseno izvajanje kontrol na kraju samem na B. d.o.o. A.A. (zaposlen pri B. d.o.o.) je izpolnjeval vse pogoje, predvidene za izvajanje nalog kontrolorja, opravljen je imel tudi strokovni izpit iz upravnega postopka. Kontrolor v konkretni zadevi je bil tako za svoje delo popolnoma usposobljen in ustrezno pooblaščen. Sodišče, ker iz citiranih evropskih uredb ne izhaja, da kontrolor A.A. ne bi mogel opravljati kontrole na terenu, glede na sklenjen Sporazum o izvajanju kontrol na kraju samem, ugovor, ki ga tožnik utemeljuje na ZKme-1, zavrača. Pri tem se sklicuje na nadrejenost evropske zakonodaje nad nacionalno.

V zvezi z ugovorom, da se v upravnem postopku ni upoštevalo njegovega predloga, da se meritve opravi z izvedencem oziroma superkontrolo, sodišče soglaša s toženo stranko, da je bil tožnik pri podajanju izvedbe teh dokazov prekludiran, glede na podpis zapisnika. Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V zvezi s pripombami, ki jih je tožnik dal, pa je bilo dejansko stanje v nadaljevanju postopka razjasnjeno. V zvezi s superkontrolo pa, kot je tožena stranka pojasnila v odgovoru na tožbo, ta niti ne more biti dokazni predlog nosilca kmetijskega gospodarstva.

V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha, vendar je upravni organ v postopku ugotovil, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe, temveč znaša taka namerna nepravilnost 2,66 ha. Ker pa predstavlja ta namerna nepravilnost več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, je organ pravilno, glede na 53. člen Uredbe 796/2004/ES, zahtevek v celoti zavrnil. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.