Jedro

Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu kot nasprotna udeleženca navedla solastnika, ki sta umrla pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrglo predlog za delitev solastnine.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa naloži nasprotnim udeležencem. Opozarja, da bi jo moralo sodišče pred zavrženjem predloga opozoriti na ugotovljeno procesno pomanjkljivost in nesklepčnost zahtevka ter ji dodeliti rok za odpravo. Pri določanju kroga pasivno udeleženih bi moralo sodišče predhodno razrešiti vprašanje veljavnosti prenosa lastništva po pok. A. A. in B. B. Izpostavlja, da je pridobila premoženje A. A. in B. B., zato pritegnitev njunih dedičev v postopek ni potrebna.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, nanjo pa so podali odgovor J. P., M. B. K., F. G., F. K. ter M. in V. T. Predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopenjske odločitve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrglo predlagateljičin predlog za delitev solastnih nepremičnin s parc. št. 1/1 (sedaj 1/10 in 1/11), k. o. ... in parc. št. 1/4, k. o. ... V odločitvi je poudarilo, da so v postopku delitve stvari solastniki nujni sosporniki, sodišče pa je dolžno po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka postopka, lahko udeleženec postopka (80. člen ZPP v zvezi z določbo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju: ZNP). Ker je predlagateljica predlog uperila zoper mrtvo osebo (A. A. je umrl ... 2002, B. B. pa ... 1999), gre za procesno pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, zato je bil predlog zavržen.

6. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za delitev solastnega premoženja. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo prvo sodišče pred zavrženjem predloga predlagateljico opozoriti na ugotovljene procesne pomanjkljivosti in nesklepčnost zahtevka ter ji dodeliti rok za odpravo pomanjkljivosti. Prvo sodišče je postopalo v skladu z določbo 81. člena in predlagateljico v sklepu z dne 31. 7. 2014 pozvalo na ustrezno dopolnitev predloga. Predlagateljica je bila še posebej opozorjena, da mora predlog vsebovati podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev. Ker je predlagateljica v spremenjenem predlogu z dne 18. 9. 2014 kot nasprotna udeleženca in solastnika navedla A. A. in B. B., ki sta umrla več let pred vložitvijo prvotnega predloga, gre za procesno pomanjkljivost oziroma absolutno procesno oviro, ki je ni mogoče odpraviti na podlagi določbe 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zato je odločitev o zavrženju predloga pravilna.

7. Prvo sodišče pravilno izpostavlja, da so v postopku delitve stvari oziroma nepremičnin solastniki nujni sosporniki, zato morajo biti vsi navedeni v predlogu. Sposobnost biti stranka oziroma udeleženec v postopku je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za sposobnost nastopati v vsakem, ne le konkretnem civilnem postopku - je splošna procesna predpostavka. Od njenega obstoja je odvisna dopustnost zahteve za pravno varstvo. Gre za okoliščino, ki mora biti podana, da sodišče sploh sme vsebinsko odločati o utemeljenosti zahteve. Sposobnost biti stranka v procesnem pravu ustreza pravni sposobnosti materialnega prava.

8. Iz spremembe predloga z dne 18. 9. 2014 izhaja, da naj bi predlagateljica postala izključna lastnica vseh nepremičnin, katerih razdelitev zahteva. Tako se postavlja vprašanje o ustreznosti postopka, ki se ga je predlagateljica poslužila. Glede na zatrjevanja, da je pravzaprav lastnica vseh nepremičnin, bi morala na drug način poskrbeti za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo. V primeru neuspešnega dogovarjanja z vpisanimi ostalimi solastniki oziroma njihovimi pravnimi nasledniki pa vložiti ustrezno tožbo.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Ker je bila pritožba zavrnjena, pritožnica do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

11. Nasprotni udeleženci stroškov pritožbenega postopka niso priglasili, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.