Jedro

V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti. Ker sta tretja ugovor vložila, potem ko je sodišče v skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, a pred izdajo sklepa o domiku, njun ugovor ni prepozen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 17.2.2005 opravilo drugo javno dražbo, na kateri je izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je najboljši ponudnik za nepremičnine vl. št. X, k.o. P, S.Ž., in ga napotilo, da pri pristojni upravni enoti prične postopek za pridobitev odobritve.

Tretja J.R. in K.R. sta 3.3.2005 vložila predlog za odlog izvršbe in ugovor tretjega, in sicer glede nepremičnin parc. št. Z, parc. št. Z1 in vhodni del parc. št. Z2 v obsegu devet vinogradniških vrst, vse k.o. P. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tretjih zavrglo, ker je ocenilo, da sta ga vložila prepozno.

Proti sklepu sta se pritožila tretja, ki uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb izvršilnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugovor tretjih je bil vložen po končani nepremičninski javni dražbi, na kateri je sodišče prve stopnje ugotovilo najboljšega ponudnika, pri čemer pa sklepa o domiku še ni izdalo. Stališče sodišča prve stopnje, da ima že ugotovitev najboljšega ponudnika učinek domika, je napačno. Določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) so kogentne narave. Po izrecni določbi 189. člena ZIZ mora sodišče po končani dražbi na naroku razglasiti ne le najboljšega ponudnika, ampak tudi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku. Razglasitev domika pomeni razglasitev ustnega sklepa o domiku, ki je konstitutivne narave, saj ustvarja pravni učinek prehoda lastninske pravice. Domik od razglasitve dalje učinkuje pogojno, nepogojno pa od trenutka upravne odobritve. Za odločanje o ugovoru je nepomembno, da je Upravna enota Novo mesto 9.3.2005 odobrila domik in da je najboljši ponudnik položil kupnino, saj so bila ta dejanja opravljena po vloženem ugovoru. Upnik in kupec sta z dejanskim stanjem seznanjena in po njunih zatrjevanjih ugovoru tretjih ne bi nasprotovala.

Pritožba je utemeljena.

ZIZ v 64. členu določa, da se ugovor tretjega lahko vloži do konca izvršilnega postopka. To je praviloma takrat, ko je upnik poplačan.

Res je tudi, kot je nakazalo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je položaj pri nepremičninski izvršbi specifičen. Čeprav sklep o domiku še ne pomeni pridobitve lastninske pravice kupca, predstavlja naslov za njeno pridobitev, zaradi česar ima kupec zavarovan položaj (pričakovalno pravico), zato je utrjeno stališče sodne prakse, da je ugovor tretjega, ki ga poda po pravnomočnosti sklepa o domiku, prepozen. Napačno pa je stališče sodišča prve stopnje, da je za določitev konca izvršilnega postopka odločilen trenutek, ko je sodišče po končani javni dražbi ugotovilo, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napotilo, da prične postopek za pridobitev odobritve.

ZIZ za primer, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev, v 5. odstavku 189. člena določa, da sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in ga napoti, da v določenem roku vloži ustrezno vlogo za pridobitev odobritve. Po ponudnikovi pridobitvi odobritve nadaljuje postopek in takoj izda sklep o domiku. Določbe ZIZ so jasne. Ker je pridobitev odobritve odvisna od pogojev, ki jih nekateri kupci izpolnjujejo, drugi pa ne, sodišče sklepa o domiku ne izda takoj po koncu javne dražbe, temveč šele po ponudnikovi pridobitvi odobritve. V nasprotnem primeru ravna v skladu s 6. odstavkom 189. člena ZIZ, to je na pridobitev odobritve napoti drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo, ali pa prodajo s sklepom razveljavi. Izdani sklep o domiku je konstitutivne (oblikovalne) narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa, zato ni mogoče pritrditi stališču, da se domik lahko domneva na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.

V konkretnem primeru sta tretja vložila ugovor, potem ko je sodišče v skladu s 5. odstavkom 189. člena ZIZ ob koncu javne dražbe ugotovilo najboljšega ponudnika in ga napotilo na pridobitev odobritve, ni pa še izdalo sklepa o domiku. Ker izdanega sklepa sodišča prve stopnje o ugotovitvi najboljšega ponudnika in napotitvi na pridobitev odobritve ni mogoče enačiti z domikom, učinki domika niso mogli nastopiti.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvod ugovora, pod pogojem, da je pravočasen, popoln in dovoljen, vročiti upniku in ga vsebinsko obravnavati (64. in 65. člen ZIZ).