Jedro

Zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se (delni) sklep v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se ta v celoti glasi: „ II. Stiki med mladoletnima A. A. in B. B. ter očetom D. D., rojenim ..., potekajo: - vsak drugi vikend, ko oče A. A. in B. B. prevzame v petek v vrtcu (kasneje v šoli) in nato B. B. pri očetu prespi eno noč (iz petka na soboto), v soboto ga mati ob 18.00 uri prevzame na domu očeta, A. A. pa pri očetu prespi dve noči (iz petka na soboto in iz sobote na nedeljo) ter ga oče v nedeljo ob 18.00 uri pripelje nazaj na dom matere. Od 1. 6. 2022 tudi B. B. prespi pri očetu dve noči, in sicer od petka do nedelje, ter stik med vikendom poteka enako za oba otroka, od 1. 12. 2022 dalje pa se stik podaljša, tako da prenočevanje za oba otroka traja tri noči, od petka do ponedeljka zjutraj, ko oče otroka odda v vrtec oziroma šolo; - med tednom poteka stik ob sredah, ko oče A. A. in B. B. prevzame v vrtcu (nato šoli) in mati nato prevzame B. B. na domu očeta ob 18.00 uri, A. A. pa pri očetu prespi do četrtka, ko ga zjutraj pelje v vrtec (kasneje šolo). Od 1. 12. 2021 dalje tudi prespi pri očetu iz srede na četrtek, torej stik poteka enako za oba otroka; - med poletnimi počitnicami: * v letu 2021 otroka preživita poletni dopust v kraju ... na Hrvaškem po 5 dni strnjeno z vsakim staršem na način, da preživita z materjo čas od 25. 6. 2021 do 29. 6. 2021, z očetom čas od 30. 6. 2021 do 4. 7. 2021, z materjo čas od 5. 7. 2021 do 9. 7. 2021, z očetom čas od 10. 7. 2021 do 14. 7. 2021 in z materjo čas od 15. 7. 2021 do 19. 7. 2021. Predaja otrok poteka ob 9.00 uri zjutraj na dneve 30. 6. 2021, 5. 7. 2021, 10. 7. 2021 in 15. 7. 2021, in sicer na kraju, ki ga starša določita sporazumno; * v letu 2022 otroka preživita z očetom 7 dni strnjeno v mesecu juliju in 7 dni strnjeno v mesecu avgustu, enako tudi z materjo in se v času, ki ga preživita z materjo, tedenski ter vikend stiki otrok z očetom ne izvajajo. Starša se najkasneje do 31. 5. 2022 dogovorita o terminu poletnih stikov; * od leta 2023 dalje otroka preživita z očetom 10 dni strnjeno v mesecu juliju in 10 dni strnjeno v mesecu avgustu, z materjo prav tako, in se v času, ki ga otroka preživita z materjo, tedenski ter vikend stiki otrok z očetom ne izvajajo. Starša se najkasneje do 31. 5. v posameznem letu dogovorita o terminu poletnih stikov; - krajše počitnice po vsakokrat veljavnem šolskem koledarju, in sicer jesenske, zimske ter prvomajske počitnice, otroka v letu 2021/2022 preživita tako, da sta tri dni strnjeno pri očetu in štiri dni strnjeno pri mami, pri čemer se predhodno dogovorita o točnih dnevih, ki jih bosta otroka preživela z enim in drugim staršem. Če se o tem ne dogovorita, preživita otroka prve tri dni počitnic z očetom in nato štiri dni z materjo, pri čemer se stik z očetom začne prvi dan ob 9.00 uri in konča zadnji dan ob 18.00 uri. S šolskim letom 2022/2023 A. A. preživi krajše počitnice izmenično z vsakim od staršev, in sicer v šolskem letu 2022/2023 preživi z očetom jesenske in prvomajske počitnice, z materjo pa zimske počitnice, naslednje šolsko leto pa z materjo jesenske in prvomajske počitnice ter zimske počitnice z očetom, in tako naprej izmenjaje vsako šolsko leto. S šolskim letom 2022/2023 B. B. preživi z očetom strnjeno 4 dni vseh krajših šolskih počitnic, ki jih z očetom preživi A. A., pri čemer se starša dogovorita o točnih dnevih. Če se ne dogovorita, B. B. preživi z očetom strnjeno prve štiri dni krajših počitnic. Tak režim velja do vstopa A. A. v šolo, nato oba otroka preživita počitnice sočasno pri posameznem staršu; - med božično-novoletnimi prazniki v letu 2021 otroka preživita z očetom čas od 24. 12. 2021 od 18. ure do 29. 12. 2021 do 9.00 ure in z materjo čas od 29. 12. 2021 od 9.00 ure do 2. 1. 2022. V naslednjem letu otroka preživita počitnice v obratnem vrstnem redu in tako izmenjaje vsako leto; - v letu 2022 otroka preživita z očetom 8. februar in 25. junij, obakrat med 9.00 in 18.00 uro, z materjo pa velikonočni ponedeljek, v naslednjem letu obratno in tako izmenjaje vsako leto.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim (delnim) sklepom mladoletna sinova udeležencev A. A. in B. B. zaupalo v vzgojo in varstvo materi C. C. (I. točka izreka), uredilo stike otrok z očetom (II. točka izreka), nasprotno udeleženko zavezalo k skrbi, da imata otroka na stikih s seboj osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja (III. točka izreka) ter zavrnilo drugačne predloge udeležencev (IV. točka izreka).

2. Zoper odločitev o obsegu stikov vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da mu pritožbeno sodišče ugodi in stike določi tako, kot jih je opredelil v predlogu z 10. 2. 2021, podrejeno pa, da odločitev razveljavi iz zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izpostavlja, da se stiki sedaj izvršujejo na način, da mati prevzame B. B. na domu očeta, kar je bolj praktično. Po odločitvi sodišča bi moral A. A. ob sredah in sobotah z očetom in B. B. potovati na dom matere in se tam ob predaji z njo na kratko srečati, kar bi zanj predstavljalo potencialno stresno situacijo. Ni v korist otroka, da se stik z očetom na tak način prekinja in se dečka poslavljata na parkirišču. Izvedenki sta predlagali, naj pride B. B. iskat mati, tak je tudi predlog predlagatelja. Ne strinja se, da se stiki zaključijo ob 18.00 uri, saj so v preteklosti že potekali do 19.00 ure. Ni prav, da se starejšega otroka prikrajša za stik zaradi uvajanja mlajšega, otrokoma je s tako kratkim popoldanskim stikom onemogočeno kvalitetno preživljanje časa z očetom. Predlaga, da se po načelu pravičnosti stik podaljša vsaj do 18.30 ure. Sodišče je premalo upoštevalo načelo postopnosti in ni določilo stikov do vstopa obeh otrok v šolo, tako da bi ti bili v polovičnem razmerju. Sedanja odločitev očeta sili v nove postopke, kar ni v korist umirjanja konfliktov med udeležencema. Sodišče ni upoštevalo, da je postopnost potrebna predvsem zaradi ravnanj nasprotne udeleženke, ki očetu ni dopustila samostojnih stikov. Da se stanje ne bo izboljšalo, kaže njeno ravnanje, ko je po prejemu sklepa A. A. pediatrinjo ponovno obvestila o sumu spolne zlorabe, ki naj bi jo zagrešil predlagateljev oče, in zahtevala napotnico za specialno obravnavo. To je storila kljub temu, da so obe izvedenki, dr. E. E. in dr. F. F. jasno izrazile stališče, da pedopsihiatrična obravnava A. A. ne bi bila v korist. B. B. pri očetu v popoldanskem času spi že eno leto, prav tako je že prespal po širitvi stikov z začasno odredbo, zato je polletno obdobje za novo širitev predolgo. Sodišče ni obrazložilo morebitnih negativnih posledic zaradi ločevanja otrok ter morebitne B. B. odrinjenosti, ko bo A. A. ostal z očetom. Prav tako ni pojasnilo, zakaj v tednu, ki sledi tistemu, ki ga preživita z mamo, ni določilo stikov s prenočevanjem. Po sprejeti odločitvi bo od enega do drugega stika s prenočevanjem minilo nedopustno dolgo obdobje, A. A., ki bo drugo leto pričel obiskovati šolo, bo pri očetu preko tedna prespal le dvakrat mesečno.

Predlagatelj ne more slediti razlogom sodišča, da je metoda postopnosti potrebna, da se zavaruje otroke pred morebitno negativno reakcijo matere, ki bi glede na svoje osebnostne lastnosti pri bolj invazivnem ukrepu lahko dekompenzirala ter bi otroka potisnila v še večji konflikt lojalnosti. Nasprotna udeleženka si ne poišče strokovne pomoči, blokirala je celo predlagateljev telefon, medtem ko na njegovi strani ni bil ugotovljen noben zadržek, da se stiki ne bi izvajali polovično. Tudi stiki z B. B. med vikendom s prenočevanjem za dve noči bi se morali določiti bistveno prej kot čez eno leto. Stiki med poletnimi počitnicami bi morali biti določeni obširneje, z večjo širitveno dinamiko, ki bi vodila v polovično preživljanje poletja pri vsakem od staršev. Sodišče stikov za leto 2024 za poletne počitnice sploh ni določilo, prav tako tudi ne stikov med krajšimi počitnicami za leto 2021/2022 ter stikov za B. B. od 2023 dalje. Neživljenjska je odločitev, da se stiki za božične počitnice pričnejo šele 25. 12. in ne že na predvečer božiča. Odločitve se ne da preizkusiti v delu zavrnitve predlagateljevega predloga.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala njeno zavrnitev. V obširnem odgovoru je predstavila svoje pomisleke glede ustreznosti predlagateljeve vzgoje, koristnosti stikov in se zavzela za njihovo zmanjšanje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletna otroka udeležencev, petletnega A. A. in dveletnega B. B., zaupalo v vzgojo in varstvo nasprotni udeleženki ter podrobno uredilo stike s predlagateljem, upoštevajoč različno starostno obdobje dečkov ter načelo postopnosti. Odločitev o plačilu preživnine je pridržalo za končno odločbo. Srž pritožbenih očitkov predlagatelja je v premajhnem upoštevanju načela postopnosti širitve stikov, ki se ni realiziralo na način, da bi imela starša z otrokoma od vstopa A. A. v šolo polovične stike, kot je predlagal v vlogi z 10. 2. 2021. 6. Osrednje vodilo sodišča prve stopnje pri urejanju stikov je dobrobit otrok. Odnos udeležencev v obravnavani zadevi je visoko konflikten, medsebojne komunikacije nista zmožna1, prav tako ne uvida glede vpliva njunih ravnanj na otroka. Imata različne vzgojne poglede in metode ter pri njih trdno vztrajata, kar je za otroka lahko stresno. Vsako prehajanje med staršema ob stikih tako ne prinaša le spremembe okolja, temveč zahteva prilagajanje glede že ustaljenih navad (duda, steklenička, vztrajnost pri igri in športu ...). Pritožbeno sodišče soglaša s predlagateljem, da je v postopku pokazal več pripravljenosti, da se izboljša v svoji starševski vlogi, da se udeležuje priporočenih svetovanj in hkrati tudi zase išče dodatno strokovno pomoč. Po drugi strani nasprotna udeleženka strokovnih nasvetov glede starševske vloge ne sprejema, sledi intuiciji, ne prepozna pomembne vloge očeta v življenju otrok in je do dečkov pretirano zaščitniška. Vendar zgolj dejstvo, da je predlagatelj pripravljen izboljšati svoje starševske kompetence, še ne vpliva na obseg in način izvajanja stikov, temveč je te treba določiti tako, da bodo otrokoma v največjo korist. Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo stališču izvedenk, da bi v danih okoliščinah hitro širjenje stikov za otroka lahko predstavljalo preveliko breme, ki ne bi bilo sorazmerno s koristjo, saj bi zaradi materinih osebnostnih lastnosti, ko je preplavljena s svojimi tesnobami in strahovi, ob bolj invazivnem ukrepanju lahko prišlo do dekompenzacije in bi bila otroka postavljena v še večji konflikt lojalnosti. Zato hitro širjenje stikov, skladno s predlogom predlagatelja z 10. 2. 2021, ni na mestu in pri takšni odločitvi pritožnik neutemeljeno vztraja. Ob tem ni zanemarljivo pojasnilo pooblaščenke predlagatelja na naroku 19. 4. 2021, da je širjenje stikov z dvomesečnimi intervali predlagala predvsem zato, da bi otroka do poletja že lahko preživela teden dni z očetom, torej je pri tem zasledovala predvsem posamičen cilj preživljanja poletnih počitnic in ne celostne ureditve stikov, upoštevajoč specifične lastnosti udeležencev in A. A. organsko pogojene težave s prilagajanjem. Sodišče prve stopnje je te kriterije pri svoji odločitvi ustrezno upoštevalo, izhajajoč iz trenutne situacije med udeležencema in sedaj znanih okoliščin. Te se bodo s potekom časa nedvomno spremenile, kar bo lahko vplivalo tudi na spremembo odločitve o stikih. Sicer pa vzpostavitev trdne vezi med staršem in otrokom ni odvisna le od količine stikov, temveč od kvalitete preživljanja skupnega časa, čustvene povezanosti, razumevanja otrokovih potreb, zato rigidno vztrajanje na polovici preživetega časa z otrokoma ne zasleduje nujno njune koristi.

7. Pritožbeno sodišče je pri odločitvi poleg gornjih izhodišč upoštevalo, da gre za končno odločitev o stikih, ki naj bi veljala vsaj nekaj let (dokler se okoliščine bistveno ne spremenijo), pa tudi, da sta izvedenki postopno širitev stikov priporočili. Glede na povedano na pritožbene očitke odgovarja, kot bo razvidno v nadaljevanju.

8. Sodišče prve stopnje je za nekajmesečno obdobje, upoštevajoč mnenje izvedenke, za starejšega A. A. določilo večji obseg stikov s prenočevanjem kot za dveletnega B. B. Takšna odločitev dečkoma ni v škodo, saj staršema omogoča, da se lahko bolj posvetita interesom otroka, ki ostane pri njiju, in igro ter dejavnosti prilagodita njegovemu razvojnemu obdobju. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče pri trajanju ločene ureditve načelo postopnosti pravilno upoštevalo, pritrjuje pa pritožniku, da bi bilo ustrezneje, da otroka, ki prej konča stik, na domu očeta prevzame mati. Ni namreč v korist A. A., da se med stikom z očetom srečuje z materjo, saj to zanj predstavlja stresno okoliščino in nepotrebno vznemirjanje, sploh glede na napete odnose med staršema. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da B. B. na domu očeta ob 18.00 uri prevzame mati, kar bo veljalo ob sobotah do 1. 6. 2022, ob sredah pa do 1. 12. 2021, ko se režim izenači za oba dečka. Pritožbeno sodišče ni posegalo v uro zaključka stika, saj se bo ta podaljšal že na račun odpadle vožnje do prebivališča nasprotne udeleženke. Kasnejša ura glede na starost B. B. ne bi bila primerna, prav tako tudi ni razloga po podaljšanju zaključka stika za starejšega sina ob vikendih, ko poteka stik s prenočevanjem in je priložnosti za kvalitetno preživljanje skupnega časa dovolj.

9. Pritožbeno sodišče je delno spremenilo odločitev o stikih med tednom, upoštevajoč kriterija predvidljivosti in strukturiranosti stikov. Za organizacijo družinskega življenja in aktivnosti otrok namreč ni praktično, če stiki potekajo različno glede na posamezen teden, še posebej, ker starša med seboj nista sposobna konstruktivnega dogovora. Zato je odločilo, da stiki s prenočevanjem med tednom ne potekajo le vsako drugo sredo, izmenično s tednom, ko so ti določeni brez nočitve v ponedeljek in sredo, temveč imata otroka stik vsako sredo, od 1. 12. 2021 dalje oba s prenočevanjem, opusti pa se popoldanski ponedeljkov stik. Z večkratnimi nočitvami se bosta hitreje prilagodila dvema domovoma, prikrajšanje zaradi nekoliko večjega razmika med stiki v tednu, ko oče nima vikend stika, pa ne bo večje od koristi zaradi pogostejše nočitve in predvidljivosti ureditve tedenskega stika.

10. Kot že omenjeno, pritožbeno sodišče sledi postopnosti, ki jo je za vikend glede prenočevanja B. B. sprejelo sodišče prve stopnje. Ker pa se stiki določajo za daljše obdobje, pri čemer je treba zasledovati cilj postopno enakovrednega obsega stikov, je ocenilo, da bosta oba dečka po letu in pol pripravljena, da z očetom preživita celoten vikend od petka do ponedeljka, ko ju oče pospremi v vrtec oziroma šolo. Takšna ureditev bo hkrati zmanjšala tesnobo ob srečanju, saj bodo prevzemi potekali brez sočasne prisotnosti obeh staršev. Kot datum za širitev stikov je določilo 1. 12. 2022. 11. Glede stikov v poletnih počitnicah je sodišče sledilo izvedenki in stike sprostilo postopno. Tako je po letošnjem letu, ko sta starša skupaj bivala neprekinjeno po 5 dni z otrokoma, naslednje leto ta interval raztegnilo na 7 dni, v letu 2023 pa na 10 dni. Glede na starost dečkov in nezaupanje med staršema, ki ga otroka zaznavata, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni primerno, da bi se ta interval podaljševal, kot je predlagal predlagatelj, tako da bi bila otroka po dva tedna izmenično izključno pri enem od staršev brez stikov z drugim. Zato je tudi za nadaljnje obdobje pritožbeno sodišče ohranilo v veljavi odločitev, ki jo je za leto 2023 sprejelo sodišče prve stopnje.

12. Pritožba utemeljeno opozarja, da pri prvi ureditvi stikov med krajšimi počitnicami ni razvidno, da se nanašajo na letošnje šolsko leto, prav tako iz izreka ne izhaja, da se režim, določen za B. B. za šolsko leto 2022/2023, nanaša tudi na nadaljnje obdobje, kar je pritožbeno sodišče popravilo. Ker gre za ureditev stikov za daljše obdobje, je tudi za B. B. odločilo, da ob vstopu v šolo zanj velja enak režim kot za bratca A. A., torej da šolske počitnice oba preživljata strnjeno pri posameznem staršu. 13. Sodišče je ugodilo tudi pritožbi predlagatelja glede pričetka božično novoletnih počitnic, saj se glede na običaje v družbi praznovanje tradicionalno prične že na predvečer božiča, torej 24. 12. Zato je prestavilo pričetek stika v teh počitnicah na 24. 12. ob 18.00 uri.

14. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v II. točki izreka glede obsega in trajanja stikov spremenilo, kot izhaja iz izreka te odločbe (3. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Nasprotna udeleženka je izbrisala predlagateljevo telefonsko številko in z njim komunicira pisno preko e-pošte, pripravljena je na komunikacijo preko posebne aplikacije Our Family Wizard, česar pa predlagatelj ne sprejema.