Jedro

Tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen za delo, zato je njegov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v spornem obdobju zaradi bolezni začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, utemeljen.

Tožena stranka v predsodnem postopku o odmeri in izplačevanju nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo še ni odločila ne s prvostopno, še manj pa z drugostopno odločbo, zoper katero bi tožeča stranka glede na 63. člen ZDSS-1 šele lahko uveljavljala sodno varstvo. Zato je bilo potrebno tožnikovo tožbo v delu, s katero uveljavlja, da se mu za sporno obdobje obračuna in izplača nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo, zavreči.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se v dokončni odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2011 delno odpravi drugi odstavek in se ugotovi, da je bila tožeča stranka zaradi bolezni začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2011 in sicer v drugem odstavku glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in ugotovilo, da je bila tožeča stranka začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času zaradi bolezni od 6. 7. 2011 do 18. 8. 2011 ter odločilo, da v ostalem delu ostane odločba nespremenjena (I. točka). Z II. točko izreka sodbe v zvezi s sklepom o popravi sodbe z dne 10. 12. 2013 pa je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 3. 2012 in delno odločbo št. ... z dne 22. 12. 2011 glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in ugotovilo, da je tožeča stranka zaradi bolezni od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2011 začasno nezmožna za delo, v okviru preostale delovne zmožnosti po dokončni odločbi ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011 ter odločilo, da v ostalem delu ostane odločba nespremenjena. S III. točko izreka sodbe pa je tožbeni zahtevek, da se delno odpravi drugi odstavek dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2011 glede začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi bolezni od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011 zavrnilo ter sklenilo, da se tožba v delu, kjer tožeča stranka zahteva, da se za čas od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 in od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2012 obračuna in izplača nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo in morebitne nadaljnje stroške, zavrže ter vzelo na znanje umik tožbe v delu, kjer tožeča stranka zahteva, da se ji povrne nastala škoda zaradi neobračuna in izplačila nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo in nadaljnji stroški za čas od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 in od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2012. Zoper zavrnilni del sodbe (III. točka) ter zoper sklep je tožnik vložil pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja, ker sodišče ni upoštevalo kopije izvida fiziatrične ambulante A. z dne 20. 6. 2013 oziroma 4. 7. 2011, kopije izvida ordinacije za slikovno diagnostiko z dne 22. 6. 2011, kopijo terapevtske izkaznice A., iz katere je razvidno, da fizioterapije ni mogel opraviti v 4 urah in ker sodišče ni upoštevalo izvedenskega mnenja sodne izvedenke dr. B.B. z dne 8. 6. 2011 v delu, v katerem je ugotovila, da je bil v času od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 dela nezmožen. Sklepa o zavrženju tožbe ter o ustavitvi postopka ne razume in navaja, da je bil zaveden, ker je razumel, da naj bi umikal samo tožbo v delu glede izplačila denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa tudi za stroške postopka. Stroški postopka so ga ves čas skrbeli, saj je zaradi starosti in predvsem zaradi zdravstvenega stanja pridobitno nezmožen. O njegovih stroških ga nihče tudi ni ves čas postopka vprašal. Pritožba je delno utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in sicer v obsegu pritožbenih navedb ter po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pa je glede III. točke izreka sodbe, zmotno uporabilo materialno pravo. Ni pa v postopku prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v tem sporu v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 11. 7. 2011 ter dokončno odločbo št. ... z dne 6. 3. 2012 v zvezi s prvostopno odločbo št. ... z dne 22. 12. 2011 ter presojalo utemeljenost tožnikovega tožbenega zahtevka.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo, je sodišče prve stopnje pridobilo mnenje sodne izvedenke specialistke psihiatrije. Ta je po pregledu medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, dodatno pridobljene zdravstvene dokumentacije in osebnem pregledu tožnika, sodišče pa jo je glede na pripombe toženca še zaslišalo, menila, da tožnik v času od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 ni bil zmožen, prav tako pa ni bil zmožen za delo tudi v obdobju od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2011 v skladu z odločbo ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011 in sicer zaradi anksiozno depresivne motnje s prevladujočimi elementi socialne fobije, šifra F41.2. Takšno mnenje je sodišče prve stopnje v celoti sprejelo in nanj oprlo svojo odločitev ter tožbenemu zahtevku delno ugodilo in sicer tako, da je s I. točko izreka delno odpravilo dokončno odločbo toženca št. ... z dne 11. 7. 2011 in sicer v drugem odstavku glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in ugotovilo, da je bila tožeča stranka začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času zaradi bolezni od 6. 7. 2011 do 18. 8. 2011 ter z II. točko izreka sodbe v zvezi s popravnim sklepom odločilo tako, da je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 3. 2011 ter delno odločbo št. ... z dne 22. 12. 2011 glede zaključka začasne nezmožnosti za delo in ugotovilo, da je tožeča stranka zaradi bolezni od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2012 začasno nezmožna za delo v okviru preostale delovne zmožnosti po dokončni odločbi ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011. S III. točko izreka, ki je predmet pritožbe, pa je tožnikov tožbeni zahtevek, da se delno odpravi drugi odstavek dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 7. 2011 glede začasne nezmožnosti za delo za poln delovni čas zaradi bolezni od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011, zavrnilo z obrazložitvijo, da je odločba ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011 pravnomočna.

S citirano drugostopno odločbo z dne 28. 10. 2011 je ZPIZ Slovenije na podlagi mnenja invalidske komisije druge stopnje, podanega dne 12. 9. 2011, tožečo stranko razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznal pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejena, to je samostojni podjetnik - računovodska dela, s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno od 10. 5. 2011 dalje.

Pomeni, da je ZPIZ Slovenije tožečo stranko z odločbo z dne 28. 10. 2011 za nazaj od 10. 5. 2011 razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in ji od tega dne priznal pravico do dela s skrajšanim delovnim časom. Takšna odločba je postala izvršljiva šele z dnem dokončnosti, to je, ker gre za drugostopno odločbo z dnem, ko je bila vročena. Ta pa v nobenem primeru tožeči stranki ni (mogla) bila vročena pred 28. 10. 2011 in posledično pred tem datumom tudi ni bila izvršljiva. Ne glede na to, da je bila III. kategorija pri tožeči stranki ugotovljena že od 10. 5. 2011, takšna odločba s tem datumom ni učinkovala in ni imela za tožečo stranko še nobenih pravnih posledic in je tudi sodišče ni moglo in ni bilo dolžno upoštevati pri ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo za obdobje od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011. Enako te odločbe ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011 pravilno ni upoštevala sodna izvedenka, ki je menila, da tožeča stranka v času od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 ni bila delazmožna.

Ker je sodišče prve stopnje takšno mnenje sodne izvedenke, kar je že zgoraj ugotovljeno, v celoti sprejelo, pri tem pa je v nasprotju s takšnim mnenjem, na kar opozarja pritožba, ker je štelo, da je odločba ZPIZ-a z dne 28. 10. 2011 pravnomočna (in da ima posledično učinek že od 10. 5. 2011), tožbeni zahtevek tožeče stranke glede začasne nezmožnosti za delo od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011 zavrnilo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke v tem delu ugodilo in v izpodbijanem delu (III. točka izreka) v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je v dokončni odločbi tožene stranke z dne 11. 7. 2011 delno odpravilo drugi odstavek in ugotovilo, da je bila tožeča stranka zaradi bolezni začasno nezmožna za delo za poln delovni čas tudi od 19. 6. 2011 do 5. 7. 2011. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo. Sodišče prve stopnje je pravilno tožbo v delu, s katero tožeča stranka uveljavlja, da se ji za čas od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 in od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2012 obračuna in izplača nadomestilo za čas začasne nezmožnosti za delo in morebitne nadaljnje stroške, kot preuranjeno zavrglo zaradi neizpolnjene procesne predpostavke iz 63. člena ZDSS-1. Tožena stranka v predsodnem postopku o odmeri in izplačevanju nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, še ni odločila ne s prvostopno, še manj pa z drugostopno odločbo, zoper katero bi tožeča stranka glede na 63. člen ZDSS-1, šele lahko uveljavljala sodno varstvo.

Vso podlago pa je sodišče prve stopnje imelo tudi za ustavitev postopka na podlagi 188. člena ZPP v delu, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, da se ji povrne nastala škoda zaradi neobračuna in izplačila nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo in nadaljnji stroški za čas od 19. 6. 2011 do 18. 8. 2011 in od 28. 12. 2011 do 24. 5. 2012. Iz listinske dokumentacije jasno izhaja, da je tožeča stranka tožbo v tem delu na glavni obravnavi dne 21. 1. 2013 (list. št. 58) umaknila (in temu tožena stranka ni nasprotovala). Nato je na glavni obravnavi 11. 11. 2013 (list. št. 109), na kateri je bila tožeča stranka opozorjena na izjavo, dano 21. 1. 2013, torej izjavo glede umika tožbe v zgoraj navedenem delu, izrecno vztrajala le pri povrnitvi nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo.

Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je bila zavedena in da tožbe v delu, ki se nanaša na stroške, ki jih je imela v postopku, ni umaknila. Takšne navedbe na odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka v ničemer ne vplivajo. Dejansko sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločilo, ker jih tožeča stranka, ki se je zastopala sama, ni priglasila in tudi v pritožbi ne navaja konkretno, katere stroške naj bi v postopku imela. V obravnavanem primeru gre za socialni spor v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katerega ni določene taksne obveznosti. Razen tega, glede stroškov postopka, vključno za izvedbo dokaza z izvedencem, velja določba 68. člena ZDSS-1 in obveznost kritja stroškov na strani zavoda, ne glede na izid postopka.

Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče razsodilo, kot je razvidno iz izreka in sicer je ugodilo pritožbi glede izpodbijanega dela sodbe (III. točka) in jo v tem delu spremenilo ter v ostalem pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.