Jedro

Za svoje navedbe dolžnik ni predložil in predlagal nobenih dokazov, v pritožbi navaja, da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati, vendar pri dejstvih, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru ni šlo za splošno znana dejstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik, ki navaja, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati. Splošno znano je, da banke vsak mesec obračunajo stroške vodenja osebnega transakcijskega računa, obresti koriščenega limita na osebnem računu in obresti nedovoljene prekoračitve limita. Banke mesečno obračunavajo obresti porabljenega limita na kreditnih karticah. Dolžnik nima nobene lastninske pravice na premičninah oziroma nepremičninah, 5.10.2009 je postal brezposelna oseba. Dolžnik je pisno pozval banko, naj mu posreduje bančne izpiske, saj dolžnik nima več dostopa do spletne aplikacije NLB klik storitev. Banka je brez njegove privolitve prenehala po pošti pošiljati bančne izpiske v papirni obliki in brez vednosti in privolitve dolžnika prekoračevala odobreni limit zaradi treh sklepov izvršb na denarna sredstva, za kar ni imela pravne podlage. Dolžnik ne more pridobiti od banke relevantnih dokazov, zato predlaga sodišču, da jih pridobi po 1. odstavku 277. člena ZPP. Predlaga, da sodišče sklep o ugovoru razveljavi, ugovoru ugodi in zadevo odstopi pravdnemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru navajal, da se ne strinja s sklepom sodišča, saj je upnik v nasprotju s pogodbenimi določili in brez njegovega soglasja obremenjeval njegov TR račun. Navajal je, da je bil z negativnim stanjem prvič seznanjen šele iz sklepa o izvršbi, da šteje, da gre za napako v izvršbi in da je upnik v predlogu za izvršbo vse zneske združil oziroma seštel skupaj z obrestmi in zamudnimi obrestmi, čeprav 375. člen OZ obrestno obrestno obrestovanje izrecno prepoveduje, zato je upnik dolžan del zahtevka, ki se tiče obresti ločiti od glavne terjatve.

Za svoje navedbe dolžnik ni predložil in predlagal nobenih dokazov, v pritožbi navaja, da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati, vendar pri dejstvih, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru ni šlo za splošno znana dejstva. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo, da mora biti po 2. odstavku 53. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in spremembe ZIZ) ugovor obrazložen. Obrazložen je ugovor takrat, ko dolžnik navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze zanje. Če dolžnik navedene zahteve ne izpolni, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno vsebino ugovora pravilno ugotovilo, da ugovora dolžnika ni mogoče šteti za obrazloženega, pri čemer za svoje trditve v ugovoru dolžnik tudi ni predlagal nobenih dokazov.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).