Jedro

Če investitor kljub izrečenemu ukrepu nadaljuje z gradnjo, je pravilno uporabljen ZUN, če mu je izrečen nadaljnji ukrep vzpostavitve stanja, kot izhaja iz dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 14.2.2001. Z njo je tožena stranka odpravila 1. točko izreka odločbe Urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota Ljubljana z dne 10.2.1997 in jo nadomestila z novo 1. točko, s katero je odločila, da sta tožnika dolžna v roku 30 dni od prejema odločbe odstraniti jekleno konstrukcijo, sestavljeno iz jeklenih stebrov in nosilcev s troramnimi stopnicami, v izmeri 20 m x 8 m, nadzidavo trgovskega objekta v izmeri 14 m x 14 m ter nadzidavo skladiščnega objekta tlorisne dimenzije 8 m x 10 m ter streho dvokapnico preko obeh objektov in preko jeklene konstrukcije, vse na zemljišču s parc. št... in na svoje stroške vzpostaviti stanje, določeno z lokacijskim dovoljenjem z dne 4.8.1995. Hkrati je tožena stranka odredila prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Tožena stranka je navedla, da sta toženca kljub odločbi prve stopnje z dne 28.8.1996, s katero jima je bilo odrejeno, da zaprosita za spremembo lokacijskega dovoljenja, nadaljevala z gradnjo, kar je bilo ugotovljeno pri kontrolnih inšpekcijskih pregledih 22.10.1996 in 22.11.1996. Zahtevka za spremembo lokacijskega dovoljenja nista vložila do 22.11.1996. Zato jima je bil pravilno izrečen ukrep na podlagi 4. odstavka 75. člena ZUN.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje razlogom in odločitvi tožene stranke. Zavrača tožbeni ugovor, da je izrek odločbe neizvršljiv in ni določen.

Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi, podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in mu zadevo vrne v ponovno obravnavo. Odločba tožene stranke navaja dva objekta, v prvostopenjski odločbi pa je naveden le en objekt. Izrek je nejasen in nerazumljiv ter neizvršljiv. Prepovedi niso bile posebej obrazložene. Kršeno je načelo enakosti, potrebno je upoštevati načelo ustreznosti in sorazmernosti ukrepov.

Odgovori na pritožbo niso vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 4. odstavek 75. člena ZUN, ki se je v času izdaje izpodbijane sodbe na podlagi 1. odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov uporabljal le še v inšpekcijskih postopkih, ki so se začeli pred 1.1.2003. O uporabi določb ZUN je odločalo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-150/04-19 z dne 1.12.2005, s katero je navedeno prehodno določbo ZGO-1, v delu, ki se nanaša na gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, razveljavilo.

Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre za gradnjo iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, saj iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sporni objekti ne predstavljajo enostavnega objekta po 1.9 točki 2. člena ZGO-1. Pritožbeno sodišče je na podlagi izmer, ki so navedene v izreku prvostopne upravne odločbe in na podlagi vrste objekta presodilo, da sporna objekta predstavljata objekt, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno izmed kategorij, kot jih pozna 4. člen Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. To pa pomeni, da je za takšne posege potrebno ustrezno dovoljenje. Ker pa sta kljub že izrečenemu ukrepu po določbi 2. odstavka 75. člena ZUN, tožnika nadaljevala z gradnjo brez dovoljenja, jima je bilo pravilno in v skladu z določbo 4. odstavka 75. člena ZUN naloženo, da vzpostavita stanje, določeno v že izdanem lokacijskem dovoljenju.

Tudi ostali pritožbeni ugovori nimajo podlage. V pritožbi zatrjevana načela niso bila kršena. Izrečen inšpekcijski objekt je jasen in precizen in točno navaja, na kakšne nedovoljene posege se nanaša. Ni nobene razlike med odločbo prve stopnje in odločbo tožene stranke. Tožena stranka je prepovedi iz 76. c člena vključila v izrek odločbe. Takšne prepovedi so obvezna sestavina odločbe iz 4. odstavka 75. člena ZUN. Po presoji pritožbenega sodišča odločba tožene stranke ni nezakonita, ker upravna organa nista posebej obrazložila vsako od teh prepovedi, glede na zakonsko določbo o obveznosti teh prepovedi in vključitvi teh prepovedi v odločbo iz 4. odstavka 75. člena ZUN.

Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).