Jedro

Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za plačilo za ukrep OMD – gorsko višinsko. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33101-862/2009/6 z dne 22. 11. 2010, zavrnil pritožbo tožnika in priznal izvedencu A.A. povrnitev stroškov za opravljeno izvedensko delo v višini 496,62 EUR neto. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnik vložil zbirno vlogo za leto 2008. V zvezi z odločitvijo je navedel, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, zato se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino v skladu s 23. členom Uredbe KOP, zavrne. Nepravilnosti se nanašajo na GERK-PID: 2497308, 2497312, 920504, 4206488, 3511751, 2497306, 3507996, površina, ki se zavrne, pa znaša 8,44 ha. Nepravilnosti, ki se v zvezi z zahtevkom OMD sankcionirajo, znašajo OMD 8,44 ha, kar predstavlja več kot 20% ugotovljenih površin, zato se zahtevek OMD, v skladu s 23. členom Uredbe KOP, zavrne v celoti. Na GERK-u na obrazcu D je uveljavljen zahtevek OMD za določeno zemljišče z vrsto dejanske rabe »1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«. Ker dejanska raba tega zemljišča ni enaka rabi, kot je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, zajeti iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006, se zahtevek OMD za to površino, v skladu s prej navedenim členom Uredbe KOP, zavrne. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: 3511751, 4206488. Površina, ki se za zahtevek OMD zavrne, znaša: 2,04 ha. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da je iz obrazca D razvidno, da je tožnik prijavil za OMD površino 39,48 ha. Na kmetijskem gospodarstvu sta bili opravljeni dve kontroli na kraju samem, prva kontrola 26. 9. 2008, o kateri je bil sestavljen zapisnik št. 100189362/POV/1/1, na katerega tožnik in kontrolor nista imela pripomb in sta ga podpisala, dne 4. 8. 2008 pa je bila opravljena kontrola na kraju samem za področje navzkrižne skladnosti, pri kateri je bilo ugotovljeno, da so GERK-i Žleb, V lazu in Doma pašniki in se s tem čistijo. Zaradi potrebnosti strokovnega znanja za ugotovitev relevantnih dejstev je drugostopni organ imenoval izvedence in jim naložil, da v roku 3 mesecev od vročitve sklepa o imenovanju, v okviru superkontrole, ki jo bo izvedel prvostopni organ, pregledajo GERK-e 2497308, 3511751, 2497306, 920504, 4206488, 3507996, 2497312 in 3455389 za leto 2008, ki jih tožnik prijavil za dodelitev sredstev za to leto. Iz zapisnika o opravljeni kontroli 7. 10. 2010, ki je bil zaključen 25. 10. 2010, je razvidno, da je za GERK-PID 2497308 – Ugrenovič, ugotovljena površina 0,76 ha, kot je tudi prijavljena, iz GERK-a se je izločil del po V strani GERK-a, kjer se je določila vrsta dejanske rabe 9999, ostali del pa je lep travnik z vrsto rabe kot prijavljeno 1300. Na GERK-PID 3511751 – Žleb je prijavljena površina 1,22 ha, ugotovljena pa 0,15 ha, pri čemer je raba 1800 dejansko prijavljena v gozd, prijavljena vrsta dejanske rabe 1800 (kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem) se je potrdila na dveh manjših delih, na V in Z strani GERK-a, na ostalem delu gre pa dejansko za gozd, zato se je določila vrsta dejanske rabe 9999. Na GERK-PID 2497306 – Žleb je prijavljena površina 12,91 ha, ugotovljena površina pa 8,85 ha, pri čemer se je na V strani GERK-a potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe 1300, v osrednjem delu se je zaradi gostote dreves izločilo kar nekaj zemljišča, ob V strani se je najprej določila vrsta dejanske rabe 9999, delu se je potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe, delu pa se je določila vrsta dejanske rabe 1500 (drevesa in grmičevje). Na Z strani se je na velikemu delu GERK-a potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe 1300, na S strani so se izločili trije deli pod vrsto dejanske rabe 9999. Na GERK-PID 620405 – Pilda je prijavljena površina 2,13 ha enaka ugotovljeni, večinskemu delu se je tudi potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe 1300, na S strani se je del GERK-a izločil pod vrsto dejanske rabe 9111 (površina ni v rabi KMG), ker je sosedovo zemljišče, na J delu od V proti Z pa so se izločili trije manjši delčki gozdnatega roba, določila se jim je vrsta dejanske rabe 9999. Na GERK-PID 4206488 – Doma je prijavljena površina 1,02 ha, ugotovljena pa 0,00 ha, celotni GERK je dejansko prijavljen na področje gozda, zato se je določila vrsta dejanske rabe 9999. Na GERK–PID 3507996 – Sklad je prijavljena površina 0,83 ha enaka ugotovljeni, je lep travnik, zato se je večinskemu delu potrdila prijavljena vrsta dejanske rabe 1300, izločil se je le delček na Z strani, ker gre za gozdnat del z določitvijo vrste dejanske rabe 9999. Na GERK-PID 2497312 – V lazu je prijavljena površina 2,00 ha, ugotovljena pa 1,45 ha. Iz GERK-a sta se izločili dve nekmetijski rabi, in sicer na SZ in JV strani, katerima se je določila vrsta dejanske rabe 9999. Delu na SV strani se je zaradi gostote dreves in pokrovnosti travne ruše določila vrsta dejanske rabe 1800. Ostalemu delu GERK-a pa se je potrdila vrsta dejanske rabe 1300. Na GERK–PID 3455389 – Doma je prijavljena površina 0,10 ha enaka ugotovljeni, celotnemu GERK-u pa se je potrdila dejanska rabe 1300. Organ šteje, da so ugotovitve v zapisniku točne, sam zapisnik pa ima značaj javne listine (80. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP), ker ne obstajajo okoliščine, ki bi zbujale dvom glede tega. Glede na soglasno ugotovljeno površino na navedenih GERK-ih znaša neupravičena površina skupaj 6,70 ha. Glede na prijavljeno površino na D obrazcu zbirne vloge za leto 2008, ki je 39,48 ha, znaša torej skupna ugotovljena površina 32,78 ha. Neupravičena površina pa znaša glede na ugotovljeno površino 20,44 %, zato je, ob upoštevanju določbe 50 (3) člena Uredbe ES št. 796/2004, zakonita odločitev organa prve stopnje. Pritožbene navedbe glede vrisa GERK-ov, ki naj bi jih zahtevala uradna oseba, pa po mnenju organa druge stopnje niso upoštevne. Prvenstveno gre za drug upravni postopek, ki ne vpliva na ta postopek. Po uradni dolžnosti vriše GERK-e uradna oseba le, kadar za to obstaja pravna podlaga (npr.: inšpekcijska odločba), sicer pa le na predlog stranke in uradna oseba je predlog stranke glede vrisa, razen če ne nasprotuje rabi iz uradne evidence, dolžna upoštevati. Stranka sama pa je tista, ki se ob vrisu odloča za velikost, lokacijo in vrsto rabe, nato pa ob vložitvi zbirne vloge glede na zahtevane pogoje za posamične ukrepe postavi zahtevek, ki na določenem GERK-u izpolnjuje zahtevane pogoje.

Tožnik je v tožbi navedel, da je po nasvetu svetovalk Kmetijsko-gozdarske zbornice sicer res želel uskladiti oziroma spremeniti stanje v GERK-ih, vendar pa se je ta postopek vodil na upravni enoti oziroma ga je vodil upravni delavec B.B. Tožnik mu je natančno pojasnil, za kakšna zemljišča gre, upravni delavec pa mu je zatrdil, da jih je treba skladno z navodili MKGP vpisati pod dejansko rabo 1800 (kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem) in je to v prepričanju, da je njegovo ravnanje skladno z navodili, tudi storil, tožnik, ki je prava neuka stranka, pa je misleč, da upravni delavec ve, kako je pravilno, saj ga je opozoril, da so bila ta zemljišča vpisana kot gozdna zemljišča, na to ni imel pripomb. Tudi sicer gre dejansko za ograjen pašnik, pri čemer pokrovnost travinja znaša od 30 do 90 %, odvisno od predela GERK-a, prav tako je različna pokrovnost drevesnih krošenj in sicer znaša od 50 do 100 %, na katerem tožnik pase govedo, saj ima kot ekološka kmetija živino celo leto na prostem (v ograjenih pašnikih). Upravni delavec je tako vrisal GERK – PID 3511751 Žleb, pri čemer naj bi neupravičena površina znašala 1,06 ha ter GERK – PID 4206488 Doma, kjer naj bi neupravičena površina znašala 1,02 ha. Ob tem je treba poudariti, da je bilo z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz PRP 2007 – 2013 tretji odstavek 8. člena Uredbe spremenjen tako, da so lahko upravičenci iz tega člena (tj. KMG-ji za zemljišča na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) v letih 2008 do 2013 lahko uveljavljali tudi izravnalna plačila za zemljišča z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem, če je njihova dejanska raba enaka rabi, kot je v evidenci dejanske rabe, zajetih iz digitalnih ortofoto posnetkov, posnetih do konca leta 2006. Te spremembe predpisov pa so več kot očitno pripeljale do napačne razlage s strani upravnega delavca B.B. Tožniku v konkretnem primeru ni mogoče očitati malomarnosti, niti namernega posredovanja napačnih podatkov, saj je bil upravni delavec tisti, ki je tožnika prepričeval, da je treba tudi zemljišča, zajeta v navedenih GERK-ih, vpisati pod rabo 1800, na kar je tožnik pristal. Pogoji iz drugega odstavka 23. člena Uredbe KOP v zvezi z Uredbo 1975/2006/ES – tj. vložitev napačnih podatkov iz malomarnosti ali naklepa – tako niso izpolnjeni. Enako se je zgodilo tudi C.C., D.D., E.E., ki jih tožnik predlaga za zaslišanje. Če bi uradna oseba menila, da je tožnik sporočil nepravilno uporabo, pa bi morala obvestiti inšpektorat, česar tudi ni storila. Prvostopna odločba je nezakonita tudi iz drugih razlogov. Iz odločbe izhaja, da naj bi neupravičena površina znašala 8,44 ha, pri tem pa ni razvidno, koliko naj bi znašala neupravičena površina pri posameznih GERK-ih. Prvostopni organ ob kontroli 26. 9. 2008 tožnika ni opozoril, da so odstopanja od prijavljenih površin in ugotovljenih površin velika. Dejstvo je, da je prvostopni organ ugotovil bistveno višja odstopanja, kot pa kasneje drugostopni organ pri superkontroli, saj je kontrolor opravljal kontrolo septembra, pri čemer je na nekaterih mestih opazil zarast, ki je bila v jeseni tudi pomulčana (če je niso popasle živali). V ta namen je tožnik tudi nabavil ustrezno mehanizacijo. Posamezne površine so bile tako izločene neupravičeno. Ne glede na to pa upravnih odločb tudi ni mogoče preveriti. Pri merjenju z GPS je namreč določena toleranca. V 2008 je znašala 1,25 x obseg GERK-a, šele v letu 2009 pa je bila znižana na 0,75 x obseg GERK-a. Ker pa niti iz zapisnikov, niti iz odločb ne izhaja, koliko znaša obseg posameznega GERK-a, tolerance ni moč preveriti oziroma izračunati, torej ni mogoče preveriti, ali je bila prijavljena površina znotraj toleranc ali ne. Če je znotraj toleranc, se namreč upošteva dejansko prijavljena površina. Če pa je zunaj toleranc, pa se upošteva zgolj izmerjena površina. V zvezi s tem odločba nima razlogov in jo je tudi iz tega razloga treba odpraviti. V GERK-u-PID 920504 Pilda so bili trije deli zemljišča v izmeri 4 a, 1 a in še enkrat v izmeri 1 a neupravičeno opredeljeni kot neupravičena zemljišča z oznako 9999. Ker se nahajajo ob robu trajnega travnika, bi morala biti opredeljena kot zemljišča z rabo 1800. Enako velja za GERK-PID 4206488 Doma, ki je bil po ugotovitvi organa sicer prijavljen na področje gozda, vendar pa je iz gostote dreves razvidno, da gre dejansko za kmetijsko zemljišče poraslo z gozdnim drevjem – raba 1800. Površina znaša 1,02 ha. Upoštevajoč navedeno neupravičena prijavljena površina tako znaša le 5,62 ha, kar pomeni, da znaša odstotek neupravičeno prijavljene površine 16,62, s čimer pa tožnik ni presegel 20 % neupravičeno prijavljenih površin in je zato njegov zahtevek utemeljen. Sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, posledično pa napačne uporabe predpisov in bistvene kršitve pravil postopka, tožbi ugodi, prvostopno odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Drugostopni organ kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo, ponovno poudarja, da je za vris GERK-ov odgovoren tožnik, toženka pa je vezana na zahtevke, ki jih je stranka podala v roku. V posledici uskladitve GERK-ov pa je bil izdelan zapisnik, ki ima značaj javne listine. Glede navodil z dne 23. 1. 2008, 30. 1. 2008 ter 31. 12. 2008 je pojasnil, da gre za tehnična navodila upravnim delavcem. Drugostopna odločba za vsak posamezen GERK ugotavlja, kolikšna je prijavljena površina, kolikšna je ugotovljena površina, torej površina, ki izpolnjuje pogoje za zahtevek, razlika med obema pa predstavlja površino, ki ne izpolnjuje pogojev. Sklicevanje na (ne)upoštevanje tolerance pa je tudi brezpredmetno, upoštevan pa je tudi bil Pravilnik o metodah ugotavljanja in merjenja kmetijskih parcel ter o tolerancah meritev. Toleranca je bila upoštevana že ob izvedbi meritev na kraju samem. Če je ugotovljena površina znotraj dopustnih toleranc, se v zapisniku ugotovi, da površina v celoti izpolnjuje pogoje. Če pa je ugotovljena površina izven dopustnih toleranc, pa ni pravne podlage za to, da se ugotovljena napaka zmanjša za dopustno toleranco. Prijavljena površina tudi ni možna izven toleranc. Kontrolirati je mogoče le tisto površino, ki je bila prijavljena, zato ugotovljena površina ne more biti večja od prijavljene in ni mogoče na ta način "kompenzirati" manjše ugotovljene površine na drugih GERK-ih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za izplačilo za ukrep OMD.

Iz podatkov v upravnih spisih in izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopni organ tožnikov zahtevek za izplačilo za ukrep OMD, ki ga je uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, zavrnil, ker je bila med postopkom pri opravi pregleda na kraju samem ugotovljena manjša površina za 8,44 ha od prijavljene površine za OMD 39,48 ha, kot izhaja iz zbirne vloge, kar pomeni več kot 20 % od ugotovljene površine. Drugostopni organ se je s takim zaključkom prvostopnega organa po opravljeni superkontroli (pri kateri je sodelovalo več izvedencev, prisoten pa je bil tudi tožnik) strinjal. Iz zapisnika o opravljeni superkontroli z dne 25. 10. 2010 je bila sicer ugotovljena manjša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino (6,70 ha) glede na ugotovljeno razliko v postopku na prvi stopnji, vendar pa to še vedno predstavlja več kot 20 % od ugotovljenih površin.

Iz prvega odstavka 23. člena Uredbe KOP (Uradni list RS, št. 19/07, 124/07 in 21/08) izhaja, da je sistem kontrol in sankcij opredeljen v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, Uredbi 1975/2006/ES ter prilogi 7 te uredbe. Uredba 1975/2006/ES v 16. členu določa za primer, da znaša razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino, določeno v skladu s členom 50 (3) Uredbe 796/2004/ES, več kot 20 % ugotovljene površine, da se pomoč za ukrep v zvezi s površino ne odobri. Ker je v obravnavanem primeru znašala razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino več kot 20 % ugotovljene površine, je bila odločitev o zavrnitvi celotnega tožnikovega zahtevka pravilna.

Sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da organ pri odločanju ne bi smel upoštevati prijavljene neupravičene površine, ker je sporne GERK-e v evidenco GERK vrisal delavec na upravni enoti v nasprotju s predpisi, ki jih tožnik ne pozna. Tožnik sam navaja, da so bile te spremembe vrisane na njegov predlog (sicer po nasvetu svetovalk iz Kmetijsko gozdarske zbornice), ker je želel uskladiti oziroma spremeniti dejansko stanje z evidenco GERK. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju PRKG, Uradni list RS, št. 121/06, 124/07) v 11. členu med drugim določa, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva predlagati vpis GERK-ov na tam opredeljen način, v 12. členu pa je med drugim tudi določeno, da mora nosilec kmetijskega gospodarstva priglasiti upravni enoti spremembo zemljišč v uporabi in spremembe podatkov o GERK s tam navedenimi podatki, pri čemer pa nosilec kmetijskega gospodarstva s podpisom zapisnika o vpisu GERK v evidenco GERK (kateremu je priložen izpis iz RKG, ki med drugim vsebuje podatke o GERK kmetijskega gospodarstva z identifikacijsko oznako, domače ime, vrsto dejanske rabe ter površino GERK, morebitne opombe in izjave nosilca, nastale ob vpisu GERK, idr.) potrdi pravilnost vpisanih podatkov (sedmi odstavek 11. člena PRKG). Tožnik se tako ne more sklicevati na napačni vris GERK-ov delavca na upravni enoti, kot tudi ne na nepoznavanje predpisov, saj je bil vris opravljen na njegov predlog, vpis novih podatkov pa je tožnik prejel in njihovo pravilnost s podpisom (očitno) tudi potrdil. Tožnik pa tudi lahko sproži ustrezne postopke nadzora nad delom upravnega delavca, če meni, da je slednji v postopku vpisa sprememb v RKG storil nepravilnosti, ki so vplivale na odločitev o tožnikovem zahtevku iz zbirne vloge za leto 2008. Sodišče tako tudi ne more slediti tožnikovemu navajanju o prepričevanju upravnega delavca o obveznemu vpisu tam navedenih zemljišč pod rabo 1800 (namesto kot gozdnih zemljišč) in posledično izostanku malomarnosti ali naklepa tožnika ter zato neizpolnjevanju pogojev za zavrnitev zahtevka po 23. členu Uredbe KOP v zvezi z Uredbo 1975/2006/ES. Za zavrnitev tožnikovega zahtevka je namreč zadostovala že ugotovitev o več kot 20 % ugotovljeni razliki med prijavljeno in ugotovljeno površino (kar izhaja iz zgoraj citiranih določb), ne pa ob tem še ugotovitev tožnikove subjektivne odgovornosti. Že v zbirni vlogi za leto 2008 pa je tožnik podpisal tudi izjavo, da je seznanjen s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, in s predpisanimi sankcijami (vsebina predtiska in zbirne vloge – 12. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008), kar pomeni uveljavljanje zahtevkov v skladu s predpisi, ob vzpostavljenem sistemu kontrole in sankcij pri ugotovljenih nepravilnostih.

S tožnikovim ugovorom o ne dovolj natančno obrazloženi prvostopni odločbi (zlasti o ugotovljenih neupravičenih površinah pri posameznih GERK-ih) se sodišče sicer strinja, vendar pa je drugostopni organ v pritožbenem postopku te pomanjkljivosti prvostopne odločbe odpravil v obrazložitvi (po opravljeni superkontroli) z natančnimi podatki za vsak GERK posebej, zaradi česar ugotovljena kršitev ne terja odprave izpodbijane odločbe. Podatki v drugostopni odločbi so vsebovali prijavljeno površino, ugotovljeno površino ter še opombe glede ugotovljene dejanske rabe. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati, da ob kontroli na prvi stopnji, opravljeni 26. 9. 2008, ni bil opozorjen na precejšnja odstopanja med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, saj je zapisnik podpisal, nanj pa tudi ni imel nobenih pripomb. Ob izkazani ne tako bistveni razliki med rezultati opravljene kontrole na prvi stopnji in rezultati opravljene superkontrole na drugi stopnji (8,44 ha ugotovljene površine – 6,70 ha ugotovljene površine = 1,74 ha), zlasti ob upoštevanju, da razlika 6,70 ha še vedno predstavlja več kot 20 % ugotovljene površine, drugačen rezultat opravljenih kontrol na pravilnost odločitve ne more vplivati. Tožnik pa je podpisal tudi zapisnik o superkontroli, pri čemer ni podal pripomb, da ugotovitev ne razume, oziroma, da naj bi bile vpisane ugotovitve napačne. Iz zapisnikov pa tudi izhajajo (poleg podatkov o prijavljeni površini in prijavljeni rabi) izrisi posameznih GERK-ov z ugotovitvami glede dejanskih rab zemljišč, izmerjeno in ugotovljeno površino, opredeljeno metodo merjenja z navedbo o toleranci, v zapisniku z dne 25. 10. 2010 (pri tej kontroli so sodelovali trije izvedenci in dva kontrolorja) pa so pri vsakem GERK-u dodane še opombe z enostavnimi in razumljivimi opisi dejanske rabe zemljišča na tam navedenih delih GERK-ov, zaradi česar tožnik tudi ne more uspeti z navajanjem o neupravičeni izločitvi določenih površin in napačno ugotovljeni rabi le-teh. Pri kontroli se je namreč preverjala skladnost med prijavljeno površino iz zbirne vloge tožnika in ugotovljeno površino na kraju samem, zaradi česar je ugotovitev o neupravičeni površini pri kontroli z oznako 9999 (torej glede na prijavljeno površino iz vloge in ne glede na dejansko rabo) pravilna. Iz zapisnikov pa tudi izhajajo podatki o upoštevanju oziroma neupoštevanju tolerance pri meritvah (rubrika "Prijavljena površna je znotraj toleranc DA/NE"), zaradi česar je glede na ostale podatke zapisnika (o prijavljeni in izmerjeni oziroma ugotovljeni površini pri vsakem GERK-u posebej) jasno razvidno, na katerih GERK-ih je prijavljena površina znotraj toleranc meritev. Ker tožnik v postopku ni podal vsebinskih navedb, da so dejstva, ki izhajajo iz povzetih zapisnikov, neresnična oziroma napačna, se tudi sodišče strinja, da zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem, sestavljen v skladu s predpisi, predstavlja javno listino (prvi odstavek 80. člena ZUP).

Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10) kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče še dodaja, da v zadevi ni opravilo glavne obravnave zaradi izvedbe v tožbi predlaganih dokazov, ker so že podatki spisa dali zanesljivo podlago za odločitev, predlagani dokazi pa se niso nanašali na dokazovanje dejstev, relevantnih za odločitev glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.