Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravni organ v zvezi z uskladitvijo podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, to je ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Ta določba je namenjena uskladitvi podatkov oziroma preveritvi obstoja napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za spremembo katastrskega vpisa. Sprememba podatkov katastrskega vpisa je bila zahtevana na podlagi 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), ker vpisani podatek ne izkazuje resničnega stanja. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da kljub temu, da je bil postopek ureditve meje in parcelacije izveden na podlagi določil ZENDMPE, glede na to, da je bila zahteva podana dne 10. 1. 2011, torej v času veljavnosti Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), o zahtevi odločal na podlagi 9. člena ZEN. Na podlagi te določbe je strankam, ki verjetno izkažejo pravni interes omogočeno, da od geodetskega organa zahtevajo, da spremeni določene podatke v zemljiškem katastru, če menijo, da ne izkazujejo resničnega stanja. Resnično stanje se v postopku odločanja o zahtevi po 9. členu ZEN ne ugotavlja v naravi, temveč s pomočjo evidenc in listin, ki so pri geodetskem organu. Resnično stanje je torej tisto stanje, ki bi moralo biti na podlagi različnih aktov upravnega organa vpisano kot zadnji vpisani podatki, pa jih različni prikazi (potrdila izdana na podlagi evidence zemljiške katastra) ali pa sam zemljiški kataster ne izkazuje. Odpravo nepravilnosti oziroma neskladij mora organ opreti na tiste podatke, ki so bili predmet evidentiranja, vpisovanja, prenašanja, prerisovanja ali prepisovanja in je pri tem prišlo do napake oziroma neskladja oziroma na tisti akt organa, na podlagi katerega bi morali biti določeni podatki v katastru evidentirani tako kot določa tak akt, pa iz različnih razlogov niso.
2. V okviru tega upravnega postopka je geodetska uprava preverila ali so podatki, ki so bili na podlagi pravnomočne odločbe št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006 (v nadaljevanju pravnomočna odločba), pravilno evidentirani v zemljiškem katastru. Pri preizkusu geodetska uprava ni ugotovila, da bi bili podatki ureditve mej in parcelacije nepravilno evidentirani v zemljiškem katastru, saj so v zemljiški kataster vpisane prave parc. št., ki so vpisane v izreku odločbe v koloni tabele z naslovom Parcele po parcelaciji (665/7, 665/8 in 665/9); atributi, ki se nanašajo na te parcelne številke se ujemajo z atributi iz obvestila št. 90312-300/2005-7 z dne 16. 2. 2006 in obvestila 90312-300/2005-8 z dne 16. 2. 2006, ki sta bili izdani na podlagi pravnomočne odločbe; v evidenci zemljiškega katastra so evidentirane tudi vse zemljiško katastrske točke (418 in 419 ter od 1677 zaporedno do 1697) s svojimi atributi, ki so navedene v izreku pravnomočne odločbe ; v grafičnem delu zemljiškega katastra (zemljiškokatastrski prikaz) so evidentirane vse urejene meje, zemljiškokatastrske točke ter parcelne številke in se ujemajo z grafičnim prikazom, ki je sestavni del izreka pravnomočne odločbe. Geodetska uprava je preverila tudi vse priložene dokumente, ki jih je odvetnik priložil k zahtevi za spremembo katastrskega vpisa. Priloženi dokumenti so bili podlaga za izdajo odločbe št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006. Ker je bila vsebina teh dokumentov že upoštevana in preizkušena pri izdaji navedene odločbe, ki je pravnomočna, jih prvostopenjski organ v postopku zahteve za spremembo katastrskega vpisa ni ponovno preverjal. Ker so v evidenci zemljiškega katastra pravilno in skladno s pravnomočno odločbo evidentirani vsi podatki, je zahtevo zavrnil. 3. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno in ugotovil, da je prvostopenjski organ zahtevo pravilno obravnaval po 9. členu veljavnega ZEN in jo z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnil. Ob tem se pritožbeni organ sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Dodaja, glede na pritožbene trditve, da geodetska uprava v skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZEN preizkusi ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja; če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno. Zato je prvostopenjski organ pravilno navedel, da v postopku po 9. členu ZEN geodetska uprava ne primerja dejanskega stanja v naravi, ampak zgolj na podlagi listin preverja ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra (to pa so v konkretnem primeru očitno podatki, ki so bili vpisani na podlagi odločbe Območne geodetske uprave Koper, št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006) ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra. To preveritev pa je prvostopenjski organ v celoti opravil in svoje ugotovitve v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi utemeljil ter razložil, da neskladja med zadnje vpisanimi podatki zemljiškega katastra in podatki zbirke listin ni ugotovil. Tožnik v pritožbi zato neutemeljeno navaja, da prvostopenjski organ ni izvedel dokaznega postopka, saj je preveril listine, ki jih je v postopku po 9. členu ZEN dolžan preveriti, ne more pa upravni organ v postopku po 9. členu ZEN opravljati ogleda na kraju samem ali zahtevati predložitve listin, ki niso bile podlaga zadnje vpisanim podatkom v zemljiškem katastru.
4. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V 9. členu ZEN je jasno opredeljeno, da mora organ ugotoviti dejansko stanje. Ravno tako v navedenem členu ni navedeno, da organ ne preverja in ugotavlja resničnega stanja v naravi. Predmet dokazovanja so tiste okoliščine in dejstva na podlagi katerih organ izda odločbo. Upravnemu organu sta bili predloženi dve arhivski listini iz zemljiškega katastra, ki dokazujejo očitne napake. Prvostopenjski organ ni izvedel ustne obravnave ter opravil ogleda, kjer bi se lahko resnično ugotovilo dejansko stanje. Tožeča stranka vztraja pri tem, da bi se moral uporabiti 5. člen ZENDMPE, zato je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Tožnik še poudari, da sta oba upravna organa spregledala sodbo Upravnega sodišča, Oddelek v Novi Gorici, opr. št. III U 366/2009 z dne 24. 9. 2010, v času katerega je že veljal trenutno veljavni ZEN, vendar se je napotilo sodišča glasilo, da ima tožnik na podlagi takrat veljavnega zakon na podlagi prvega odstavka 5. člena ZENDMPE možnost v primeru, da izkaže pravni interes, vložiti zahtevo za spremembo vpisa, to je spremembo vpisa poteka meje po točkah, za katera tožeča stranka zatrjuje, da so drugače vpisane, kot so bile v naravi označene s plastičnimi mejniki. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi strani naloži plačilo stroškov postopka.
5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
6. Tožba ni utemeljena.
7. Tudi po presoji sodišča je pravilno pravno stališče upravnih organov, da je določba 9. člena ZEN namenjena le uskladitvi podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb z zadnjimi, dokončno ali pravnomočno ugotovljenimi podatki. V obravnavanem primeru so to podatki iz pravnomočne odločbe št. 90312-300/2005-3 z dne 16. 1. 2006. 8. Prvostopenjski organ je pred izdajo izpodbijane odločbe preveril, ali so podatki iz navedene pravnomočne odločbe pravilno evidentirani v zemljiškem katastru in nepravilnosti ni ugotovil. Preveril je tudi vse priložene dokumente, ki jih je tožnik priložil k zahtevi za spremembo katastrskega vpisa in ugotovil, da so bili podlaga za izdajo pravnomočne odločbe. Upravni organ v zvezi z uskladitvijo podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, to je ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Ta določba je kot je že navedeno namenjena uskladitvi podatkov oziroma preveritvi obstoja napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če je tožnik želel, da se ugotovi dejansko stanje ob vložitvi zahteve, bi moral začeti nov postopek po določbah ZEN oziroma uporabiti izredna pravna sredstva po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), s katerimi bi lahko bilo (če bi bili za to izpolnjeni zakonski pogoji) poseženo v pravnomočno odločbo.
9. Tožnikov ugovor glede uporabe 5. člena ZENDMPE ni utemeljen, kar mu je bilo že pojasnjeno, saj je upravni organ pravilno uporabil predpis, ki je veljal ob vložitvi zahteve. Sodna odločba, na katero se tožnik sklicuje v tožbi, pa se nanaša na drugačno pravno situacijo, to je obnovo postopka, zato pravno stališče v tej sodni odločbi ne vpliva na odločitev v tem upravnem sporu.
10. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
11. Odločitev o stroških temelji na določbi 25. člena ZUS-1.