Jedro

ZKZ ne vsebuje definicije pojma poljske poti (niti jih ni vseboval, v času izpodbijane odločbe veljaven kak drug zakon).Tega je treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Cilj ZKZ je ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. V luči navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben.

Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemljišča za namen, ki ni kmetijska proizvodnja.

Izrek

I.Predlog za združitev te zadeve z zadevo naslovnega sodišča I U 1816/2021 v skupno obravnavo, se zavrne.

II.Tožbi se ugodi, odločba Kmetijske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, območne enote Ljubljana, izpostave Kočevje št. 0611-3442/2020-11 z dne 6. 7. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 382,47 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo naložila tožniku, da mora zaradi rabe kmetijskih zemljišč za namen kmetijske proizvodnje vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na način, da z vzhodnega dela nepremičnine s parc. št. 2361/3 odstrani nasutje peska, ki predstavlja peščeno cesto v dolžini 55 metrov in širini 4 metre, merjeno planimetrično, površino, s katere se odstrani pesek, nasuti s plastjo rodovitne zemlje v količini, ki je potrebna, da se z zemljo nasuta površina sklada s potekom reliefa na vzhodnem in zahodnem robu ceste ter z južnega dela nepremičnine s parcelno številko 2361/2 odstraniti nasutje peska, ki predstavlja peščeni priključek na cesto, ki poteka po vzhodnem robu parcele 2361/3 in odcep v smeri severovzhoda po nepremičnini s parc. št. 2361/2, skupne površine 87 m², merjeno planimetrično, površino, s katere se odstrani pesek, nasuti s plastjo rodovitne zemlje glede na potek reliefa na jugovzhodni in severozahodni strani odcepa in obe obravnavani kmetijski zemljišči v celoti uporabljati zgolj v kmetijske namene. Tožniku je naložila, da te pogoje izpolni do 1. 3. 2022, ter odločila, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2.V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je kmetijski inšpektor (v nadaljevanju tudi samo inšpektor) dne 19. 10. 2020 opravil pregled nepremičnin s parcelnimi številkami 2361/1, 2361/2, 1034 in 1011, vse k. o. ..., in ugotovil, da je bila na nepremičnini s parc. št. 2361/1 k. o. ..., od ceste A. - B. v smeri juga ob robu nepremičnine speljana približno 3,3 m široka cesta, utrjena z gramozom oz. peskom, da je zahodni del ceste predstavljala kamnita brežina, ki je kazala na reliefno preoblikovanje terena, na vzhodni strani pa je bil glede na potek reliefa in širino ceste material odložen in utrjen. Na sredini vzhodnega roba te nepremičnine je bil narejen z gramozom oz. peskom utrjen odcep dolžine približno 10m, ki je potekal v smeri severovzhoda po parceli 2361/2, k. o. ... Na nepremičnini s parc. št. 1034 k. o. ..., je inšpektor ugotovil, da po južnem delu te nepremičnine poteka v smeri sever-jug s peskom utrjena cesta širine cca 3,3 m, ki se je nadaljevala s parcele št. 2361/1. Na zahodnem robu je bila narejena brežina, na vzhodnem robu je material nasut in utrjen, na zahodnem delu ceste je narejen tudi odtočni jašek. Nepremičnina s parc. št. 1011 je z gramozom utrjena cesta, široka cca. 3,3 m, ki se nadaljuje s parcele 1034. S te ceste sta narejena dva odcepa, ki potekata v smeri severovzhoda proti severnemu delu te parcele, oba v dolžini cca. 7 m in utrjena z gramozom, na zahodnem robu je narejena nižja brežina. Inšpektor je iz aplikacije Prostorski informacijski načrt občin (PISO) za Občino Ribnica pridobil informacijo, da so nepremičnine s parc. št. 2361/1, 2361/2, 1034 in 1011, vse k. o. ..., na območju, opredeljenem kot K2 (druga kmetijska zemljišča). Tožnik je lastnik nepremičnin s parc. št. 2361/1 in 2361/2. Inšpektor je iz aplikacije GERK ugotovil, da sta zahodni del parcele 2361/1 in severni del parcele 2361/2 po dejanski rabi opredeljena kot neobdelano kmetijsko zemljišče. Na podlagi zgodovinskih ortofoto posnetkov je ugotovil še, da leta 2017 na teh parcelah še ni bilo nobene ceste, vidna pa je na ortofoto posnetku iz aprila 2020. Inšpektor je tožnika seznanil s temi ugotovitvami, tožnik pa v roku za podajo izjave te inšpektorju ni posredoval. Inšpektor je opravil planimetrično meritev ceste in cestnega priključka ter za tožnikovi nepremičnini pridobil lokacijsko informacijo. Iz te izhaja, da na tem območju glede na Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/12 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Odlok) ni dovoljena gradnja cest, dovoljena je zgolj rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest ali pa gradnja dovozov do obstoječih legalno zgrajenih objektov kot hišni priključek. Inšpektor je ugotovil, da v primeru tožnikovih zemljišč ne gre za nobeno od teh izjem, kar pomeni, da je narejena cesta neskladna z Odlokom in 4. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. V upravni postopek je kot stranski udeleženec vstopil C. C., na podlagi trditve, da mu sporna cesta omogoča dostop do njegovih parcel za potrebe kmetijske obdelave. Dne 3. 5. 2021 sta bili namesto nepremičnine s parc. št. 2361/1 v GERK evidenco vpisani nepremičnini s parc. št. 2361/3 in 2361/4. Sporna cesta teče po nepremičnini s parc. št. 2361/3.

3.Na podlagi vsega navedenega je inšpektor ugotovil, da se deli tožnikovih kmetijskih zemljišč ne uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZKZ. Cesta, ki je zgrajena na kmetijskih zemljiščih in po celotni širini utrjena s peskom, kmetijsko zemljišče degradira, zavrta je rast rastlin, hkrati pa tudi sam poseg gradnje peščene ceste z odcepi ni skladen z Odlokom. Tudi če bi Odlok gradnjo ceste dovoljeval, pa bi moral tožnik za tak poseg pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Ob tem ZKZ kot zahtevno agromelioracijo opredeljuje samo poljske poti, kar je drug izraz za kolovoz, torej ozko, neutrjeno pot s kolesnicama, med katerima raste trava, in ki je namenjena dostopu na kmetijska zemljišča. Z ureditvijo novih poljskih poti se mora zadostiti tudi drugim želenim lastnostim tal, t.j. izboljšavi oz. ohranitvi fizikalnih in bioloških lastnosti tal, zato mora biti poseg v tla čim manjši. Tožnik pa je v tla grobo posegel, kmetijsko zemljišče je na območju ceste zbito, degradirano, preprečena je rast rastlin, zemljišče pa se ne uporablja več v skladu z njegovim namenom.

4.Na podlagi teh ugotovitev je inšpektor ugotovil kršitev prvega odstavka 4. člena in prvega odstavka 7. člena ZKZ ter v skladu s 107. členom ZKZ ter 32. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) odredil ukrepe, navedene v izreku izpodbijane odločbe.

Drugostopenjska odločba

5.Tožnik se je zoper izpodbijano odločbo pritožil, drugostopenjski organ tožene stranke pa je pritožbo zavrnil. V pritožbi je tožnik navedel, da cesta poteka po kmetijskih zemljiščih več lastnikov, inšpekcijski postopek pa je bil uveden le zoper njega, kar jasno kaže, da je bil postopek začet na pobudo stranskega intervenienta C. C. V zvezi s podajo izjave je tožnik navedel, da ne drži, da v postavljenem roku ni podal izjave oz. pripomb na zapisnik, saj se je do obojega pisno opredelil. Nadalje je v pritožbi navedel, da je bil v letu 2013 izveden komasacijski postopek, v katerem je bila predvidena trasa za pot, ki pa zaradi nasprotovanja drugih lastnikov zemljišč ni bila izvedena. Zaradi tega so lastniki nepremičnin, po katerih teče pot, 10. 11. 2019 sklenili Pogodbo o izgradnji nadomestne služnostne ceste, na podlagi katere so zgradili cesto na nepremičninah D. D., E. E. in tožnika. Nedopustno je, da je inšpektor breme vzpostavitve prejšnjega stanja naložil le tožniku, lastnikom ostalih nepremičnin, po katerih teče cesta, pa ne. Zmotna je tudi ugotovitev, da je bila na spornih zemljiščih zgrajena cesta, saj gre v resnici za poljsko pot, torej kolovoz. Ker gre za dostop do kmetijskih zemljišč, je pritožnik pot izvedel v skladu z zakonom. Prav tako naj ne bi držala ugotovitev, da se tožnik med postopkom na prvi stopnji ni odzval na pozive inšpektorja oz. na izdani sklep. Tožnik namreč teh pozivov oz. sklepa ni nikoli prejel, sicer bi se nanje gotovo odzval in predložil relevantne listine. Predlagal je še, da pritožbeni organ vpogleda v dokumentacijo komasacijskega postopka, ki se je zaključil leta 2013 in v katerem je bila predvidena trasa, po kateri teče sporna pot.

6.Drugostopenjski organ je uvodoma ugotovil, da je inšpektor opravil ogled na tožnikovih kmetijskih zemljiščih, na katerem tožnik ni bil prisoten, zato mu je inšpektor dne 6. 11. 2020 poslal zapisnik v izjasnitev, za kar mu je postavil rok pet dni. Iz vročilnice izhaja, da je tožnik poziv prejel dne 9. 11. 20202, vendar ne v postavljenem roku ne kasneje v postopku ni podal nobene izjave. Dne 1. 7. 2021 mu je bil vročen tudi sklep o priznanju statusa stranskega udeleženca z dne 30. 6. 2021, vendar se tudi na to ni odzval. V zvezi z navedbami o tem, da je bil inšpekcijski postopek uveden le zoper tožnika, ne pa tudi zoper druge lastnike zemljišč, je navedel, da je ta okoliščina lahko razlog za uvedbo kakšnega drugega postopka, ni pa predmet presoje v tem postopku. Vprašanje, ali je bil postopek uveden po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave, ni pomembno, saj se postopek v obeh primerih vodi na enak način in po istem postopku. V zvezi s komasacijskim postopkom je drugostopenjski organ ugotovil, da tožnik ni pojasnil, zakaj teh navedb ni podal že v postopku na prvi stopnji, poleg tega pa za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Pravnomočna komasacijska odločba, v kateri so določene tudi poti za dostop do kmetijskih zemljišč, je zakonita podlaga za ureditev te poti, za kar pritožnik ni izkazal, da je tako. V zvezi s pogodbo o izgradnji nadomestne služnosti je drugostopenjski organ ugotovil, da v njej relevantne nepremičnine niso navedene in da takšna pogodba tudi sicer ne opravičuje gradnje ceste na kmetijskih zemljiščih v nasprotju z določbami ZKZ in določbami planskega akta občine. V zvezi z navedbami, da le tožnik nosi breme stroškov vzpostavitve prejšnjega stanja, pa je navedel, da je kot lastnik kmetijskih zemljišč s parcelnima številkama 2361/1 in 2361/2, obe k. o. ..., zavezanec v tem postopku in zato tudi nosi stroške inšpekcijskih ukrepov. Sklepno je tožena stranka ugotovila še, da ne držijo navedbe, da gre pri sporni cesti za poljsko pot, saj je iz fotografij, posnetih ob inšpekcijskem pregledu, razvidno, da gre za nasutje terena z gramozom, ki je tudi utrjen, kar izhaja tudi iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu.

Tožba

7.Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, kršitev določb postopka ter nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in postopek ustavi oz. podredno vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8.Navaja, da so v skladu s 121. členom Odloka na območju K2 dovoljene agrarne operacije, med katere v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZKZ spadajo komasacije in melioracije. Posegi v sporno pot so bili izvedeni po komasaciji, pri čemer je bila na zemljiščih izvedena nezahtevna agromelioracija. Leta 2013 je bil izveden postopek komasacije zemljišč na komasacijskem območju A., v katerem je bil poseg na nepremičnini, ki sta predmet izpodbijane odločbe, dovoljen. V komasacijskem postopku je bila tudi natančno predvidena trasa poti. Komasacijska komisija je v zvezi z novo projektirano potjo sprejela stališče, da je pot sprejemljiva in celostno, za več komasacijskih upravičencev, rešuje dostope na komasacijskem območju A. To dejstvo je inšpektor prezrl in ni niti izvedel dokazov, ki jih je v zvezi s tem predlagal tožnik (vpogled v listine komasacijskega postopka). Dejansko stanje je bilo posledično napačno ugotovljeno, materialno pravo pa napačno uporabljeno. Ob tem niti v izpodbijani odločbi niti v drugostopenjski odločbi ni obrazloženo, zakaj je inšpektor zavrnil izvedbo tega dokaza, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka.

9.Tožnik dalje navaja, da je bila sporna pot zgrajena na podlagi mnenja komasacijske komisije in v soglasju z vsemi lastniki parcel, preko katerih poteka. Ti so 10. 11. 2019 sklenili Pogodbo o izgradnji nadomestne služnostne ceste (cesta je prej potekala preko nepremičnin s parc. št. 1011 k. o. ... (v lasti D. D.) in parc. št. 1042/1 k. o. ... (v lasti tožnika)). Inšpektor se do te pogodbe ni opredelil. Izpodbijana odločba zato ni ustrezno obrazložena, s čimer je tožena stranka posegla v tožnikovo pravico iz 22. člena Ustave. Drugostopenjski organ se je do pogodbe sicer opredelil, vendar pa je protispisno ugotovil, da se pogodba ne nanaša na zemljišči, ki sta predmet izpodbijane odločbe. Tožena stranka bi morala to preveriti v zemljiški knjigi, ki je uradna evidenca, česar pa neutemeljeno ni storila, kar predstavlja kršitev Zakona o splošnem upravnem postopku, ki je vodila v zmotno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava. Neutemeljen je tudi zaključek tožene stranke, da je ta pogodba za predmetno zadevo nepomembna. S pogodbo je bilo namreč zgolj realizirano to, kar je bilo dovoljeno v predhodnem komasacijskem postopku - utrjena je bila obstoječa pot, s katero se je omogočil lažji dostop do kmetijskih zemljišč.

10.V nadaljevanju tožbe tožnik navaja, da je s soinvestitorji na obstoječo pot nasul pesek, jo s tem utrdil in tako izboljšal dostop na kmetijska zemljišča. S tem je v skladu z 78. členom ZKZ izvedel nezahtevno agromelioracijo, zato ni bil dolžan pridobiti odločbe o uvedbi agromelioracije. Posegi niso bili izvedeni na varovanem območju ali območju, ki bi bilo podvrženo omejitvam po posebnih predpisih. Posledično ni bil dolžan pridobivati nobenih dodatnih soglasij.

11.Sporna pot poleg tega ne predstavlja nove ceste, pač pa gre za poljsko pot oz. kolovoz. Tožnik je že v pritožbi opozarjal, da inšpektor očitno ni opazil, da med kolesnicama raste trava. Tožnik je zgolj uredil obstoječo poljsko pot in izravnal zemljišče, kar ZKZ šteje za nezahtevno agromelioracijo. Tožnik pri tem ni degradiral kmetijskih zemljišč in ni preprečil rasti rastlin, kot je bilo zmotno ugotovljeno v izpodbijani odločbi.

12.Tožnik navaja še, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, zaradi katerih je bil rok za vzpostavitev prejšnjega stanja določen na 1. 3. 2022. V odločbi je navedeno zgolj, da je postavljen rok dovolj dolg za odstranitev peska in nasutje rodovitne zemlje, hkrati pa se s pričetkom rastne sezone zagotovi rast rastlin. Ob tem inšpektor ni pojasnil, zakaj rok ni daljši in rastna sezona katerih rastlin se bo z izpolnitvijo naloženih ukrepov lahko pričela. Rastne sezone različnih rastlinskih vrst so razporejene skozi celo leto in zgolj nekatere se začnejo v marcu. Postavljeni rok je prekratek, saj je vzpostavitev prejšnjega stanja zahtevna. Inšpektor ni upošteval, da je vzpostavitev prejšnjega stanja v zimskih mesecih praktično nemogoča, saj tla zaradi nizkih temperatur zmrznejo, kar otežuje odstranjevanje nasutja.

13.Tožnik navaja še, da je inšpektor inšpekcijski postopek uvedel samo glede dveh od štirih parcel, po katerih poteka cesta. Celotno breme dokazovanja in stroškov pravnih sredstev je bilo tako naloženo zgolj njemu. Nerazumno je, da je inšpektor naložil odstranitev zgolj dela ceste, čeprav je bila po njegovem mnenju celotna pot napravljena nezakonito. S tem je bilo poseženo v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.

14.Tožnik je tožbo po njeni vložitvi dopolnil in podal predlog za združitev postopkov. Dopolnitvi tožbe je priložil zapisnik UE Ribnica št. 331-1/2009-159 z dne 4. 4. 2012, iz katerega izhaja, da je komasacijska komisija UE Ribnica sprejela stališče, da je sporna pot ustrezna, sprejemljiva in celostno, za več komasacijskih udeležencev, rešuje dostope na komasacijskem območju A. V skladu s 3. členom Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč je treba v komasaciji predlagati tudi stanje, kot naj bi bilo vzpostavljeno po izvedeni komasaciji, med drugim tudi predvideno stanje novih poti. Izvedba sporne poti je bila predlagana v komasacijskem postopku, ki se je zaključil leta 2013. Komasacijska komisija se je izrekla tudi o zakonitosti in ustreznosti izvedbe sporne poti in glede tega podala pozitivno mnenje. Izvedba poti tako predstavlja dovoljeno agrarno operacijo, kot jo predvideva 39. člen ZKZ.

15.Tožena stranka naj bi neutemeljeno prezrla tudi dejstvo, da je Občina Ribnica za sporno cesto izdala soglasje za priključek na občinsko cesto (javno pot ... A. - B.). Soglasje predvideva, da se cestni priključek zgradi v skladu z idejno zasnovo investitorja, ki jo je v oktobru 2019 izdelal F. F., s.p., kar je bilo tudi izvedeno. Odlok o občinskih cestah Občine Ribnica (Uradni list Republike Slovenije št. 51/2009) v 38. členu določa, da se priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo. To pomeni, da pristojni organ občinske uprave pred izdajo soglasja preveri zakonsko skladnost poti. Ker so imeli tožnik in soinvestitorji soglasje občine, to pomeni, da je bila sporna pot napravljena zakonito.

16.V nadaljevanju dopolnitve tožbe tožnik navaja, da sta z vzpostavitvijo poti nepremičnini s parc. št. 1035 in 1036 v izmeri 3 ha postali dostopni s kmetijsko mehanizacijo in se lahko obdelujeta, pred tem pa jih zaradi nedostopnosti 20 let ni bilo mogoče obdelovati, bili sta zaraščeni z grmovjem in celo z gozdom. Trave s teh zemljišč po košnji ni bilo mogoče odpeljati in je tam zgnila. Z izgradnjo nove poti se je izboljšal pridelovalni potencial zemljišč in povečal obseg kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane. To omogoča tudi trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo. Z izvedbo poti je bilo tako zadoščeno vsem trem temeljnim ciljem ZKZ, ki so našteti v 1.a členu tega zakona. Poleg tega je bila na trasi stare poti pridobljena večja površina kmetijske zemlje, ki se sedaj uporablja za kmetovanje. S posegom je bilo tako pridobljeno neto več kmetijske površine, kot je bilo na voljo pred posegom. Nova pot je za polovico krajša od stare, zaradi česar je v kmetijska zemljišča poseženo manj kot prej, pri čemer se je prejšnja pot v celoti zarasla. S posegom se je preprečilo, da bi se gozdna meja pomaknila še bolj v notranjost, s čimer bi prišlo do izgube kmetijskih zemljišč. Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko se v izpodbijani odločbi do teh dejstev sploh ni opredelila.

17.Tožnik predlaga združitev postopka s postopkom, ki pred Upravnim sodiščem RS teče na podlagi tožbe D. D. z dne 10. 12. 2021. D. D. je soinvestitor sporne poti, ki mu je bila prav tako naložena vzpostavitev prejšnjega stanja in sicer na zemljišču s parc. št. 1011. Upravna spora se nanašata na isto dejansko stanje, odločitvi v obeh upravnih sporih sta v medsebojni odvisnosti, enotna obravnava bi bila tudi ekonomična.

Odgovor na tožbo

18.Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Navaja, da je 18. 11. 2021 na UE Ribnica poslala zaprosilo za pravno pomoč v zvezi s komasacijskim postopkom. UE Ribnica ji je posredovala zapisnike sej komasacijske komisije in članov komasacijskega odbora, odločbo o uvedbi postopka komasacije in odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Vse te listine je tožena stranka priložila odgovoru na tožbo, v katerem povzema njihovo vsebino v zvezi z določitvijo trase nove poti ter zaključuje, da zemljišči, ki sta predmet izpodbijane odločbe, nikoli nista bili v postopku komasacije namenjeni za izgradnjo poti, zato tožnikove navedbe o nasprotnem ne držijo. Tožnikovi zemljišči sta bili tako v času komasacije kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe kmetijski zemljišči in nikakor ne zemljišči, na katerih bi bila dovoljena izgradnja poti. Sporna pot je tako zgrajena v nasprotju z občinskim planskim aktom in v nasprotju z odločbo o razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku za komasacijsko območje A. Prav tako tožnik ni imel zakonite podlage za sklepanje pogodb o izgradnji poti na zemljiščih, ki po določbah občinskega planskega akta ležita v območju kmetijskih zemljišč. Tožena stranka poudarja, da tožnik ni ne v upravnem postopku ne v tem upravnem sporu predložil nobene odločbe o agromelioraciji, s katero naj bi bila vzpostavljena pot, niti nobenega soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, ki bi jih moral pridobiti pred izgradnjo.

19.V zvezi z navedbami o roku za izvršitev odločbe tožena stranka navaja, da so te tožbene navedbe nedopustne novote in tudi sicer so neutemeljene. Tožnik ima praktično osem mesecev časa za izvršitev odločbe, pri tem pa je inšpektor upošteval vrsto in obseg del, ki jih je treba izvršiti. Tožnik za navedbe, da je rok prekratek, ne podkrepi z nobenimi dejstvi in za to ne predlaga dokazov. Nasutje se odstranjuje z gradbeno mehanizacijo, zato je izvršitev teh del mogoča vse leto, če pa bi vremenske razmere dela res onemogočile, bi tožnik lahko zaprosil za podaljšanje roka. Tožena stranka kot neutemeljene prav tako zavrača navedbe, da je bil inšpekcijski postopek uveden samo zoper dva od treh lastnikov zemljišč, po katerih teče sporna cesta, saj bo o morebitnih drugih inšpekcijskih ukrepih odločeno v drugih postopkih.

20.V odgovoru na dopolnitev tožbe tožena stranka v zvezi z zapisnikom seje članov komasacijske komisije A., ki ga je predložil tožnik, navaja, da zemljišči, po katerih teče sporna pot, v komasacijskem postopku nista bili nikoli predvideni za izgradnjo poti. Iz obrazložitve odločbe o razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku za komasacijsko območje A. št. 331-9/2013-5 z dne 13. 5. 2013 Upravne enote Ribnica izhaja, da se planirane poti na komasacijskem območju niso nanašale na zemljišči parc. št. 2361/3 in 2361/2, k. o. ... Tožnik je v komasacijskem postopku vztrajal, da se nova pot zgradi na parcelah št. 1037, 1007 in 1034, vse k. o. ..., pri čemer po zaključku komasacijskega postopka nobeno od teh zemljišč ni več bilo v njegovi lasti. Tožena stranka kot neutemeljene prereka tudi navedbe o soglasju Občine Ribnica za priključek na občinsko cesto, saj se to nanaša na parcelo št. 2362 k. o. ... in ne na zemljišči, na kateri se nanaša izpodbijana odločba.

21.V zvezi s tožbenimi navedbami, da izgradnja sporne ceste omogoča lažje obdelovanje kmetijskih zemljišč in je tako v skladu s cilji ZKZ, tožena stranka navaja, da so te navedbe brezpredmetne, saj gre za splošne določbe ZKZ, ki so konkretizirane v drugih določbah tega zakona, tudi v 4. členu. Zemljišči, na kateri se nanaša izpodbijana odločba, ležita na območjih kmetijskih zemljišč, na katerih gradnja cest ni dovoljena, razen če gre za rekonstrukcijo lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest, gozdnih cest ali gradnjo dovozov do obstoječih objektov kot hišni priključek. V obravnavanem primeru ni podana nobena od teh izjem. Tožena stranka nasprotuje tudi predlogu za združitev postopkov, saj se ta upravni spor in upravni spor, začet s tožbo D. D., ne nanašata na isti predmet obravnave (kar bi bila ista parcela).

Pripravljalna vloga tožeče stranke

22.Tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da tožena stranka dokaza z vpogledom v listine komasacijskega postopka ni izvedla že v upravnem postopku, pri čemer razlogov za to v izpodbijani odločbi ni navedla, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka. Posledično je v izpodbijani odločbi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Predvsem pa je tožena stranka te dokaze izvedla šele po vložitvi tožbe, s čimer kršitev ni mogla odpraviti, saj se v upravnem sporu presoja zakonitosti postopanja upravnega organa tekom upravnega postopka.

23.V zvezi z navedbami tožene stranke o tem, da so tožbene navedbe o soglasju Občine Ribnica za priključek na občinsko cesto brezpredmetne, ker se ne nanašajo na tožnikovi nepremičnini, tožnik navaja, da to ne drži. Kmetijski zemljišči s parcelnima številkama 2361/2 in 2361/3, obe k. o. ..., sta še vedno v njegovi lasti. Pred komasacijskim postopkom sta imeli parc. št. 1037 in 1007, po koncu komasacijskega postopka je ta nepremičnina dobila parc. št. 2361, kasneje pa je bila razdeljena v dve nepremičnini, parc. št. 2361/2 in 2361/3, obe k. o. ... To pomeni, da so njegove navedbe, ki se nanašajo na nepremičnini s parc. št. 1037 in 1007, obe k. o. ..., relevantne za ta postopek. Tožnik v zvezi s tem sodišču predlaga vpogled v zemljiško knjigo in prilaga zemljiškoknjižne izpiske. V zvezi s soglasjem Občine Ribnica pojasnjuje, da se to nanaša na nepremičnino s parc. št. 2361. Priključek na občinsko cesto se najprej stika s širokim pasom zemljišča s parc št. 2361/4 v lasti Občine Ribnica, nato pa se poveže z občinsko cesto.

24.Tožnik v nadaljevanju ponavlja tožbene navedbe o tem, da je izgradnja nove ceste v skladu s cilji ZKZ in dodaja, da je treba vse določbe tega zakona razumeti v luči temeljnih ciljev zakona. Dodaja še, da tožbene navedbe o tem, da odločitev inšpektorja o določitvi roka za vzpostavitev prejšnjega stanja ni obrazložena, ne morejo predstavljati nedovoljene novote, ker gre za procesno grajo, ter opozarja na 7. člen ZIN. Tožena stranka bi morala že ob določitvi roka upoštevati vse relevantne okoliščine, saj je podaljševanje roka namenjeno izjemnim situacijam, ne pa sanaciji pravno zmotne odločitve inšpektorja.

Presoja sodišča

a) O predlogu za združitev postopkov

25.Sodišče lahko s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje, lahko pa tudi odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku (prvi odstavek 42. člena ZUS-1). Isti predmet obravnave pomeni isti izpodbijani akt. V primeru tožnika in D. D. sta bili izdani odločbi ločeno za vsakega od njiju, zato sodišče vsako od njiju obravnava v ločenem upravnem sporu. Predlogu za združitev postopkov zato ni ugodilo.

b) O tožbi

26.Tožba je utemeljena.

27.Kmetijska zemljišča po ZKZ so v skladu z definicijo iz prvega odstavka 2. člena tega zakona zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo in so kot kmetijska zemljišča določena v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena. V skladu z drugim odstavkom 2. člena se kmetijska zemljišča s prostorskimi akti lokalnih skupnosti določijo kot območja kmetijskih zemljišč in se razvrščajo v območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč in območja ostalih kmetijskih zemljišč.

28.Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin (prvi odstavek 4. člena ZKZ). Če inšpektor ugotovi, da se kmetijsko zemljišče uporablja za drug namen, kot za kmetijsko proizvodnjo, pa to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, ima v skladu s prvo alinejo b. točke 107. člena ZKZ pristojnost takšno uporabo prepovedati in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku.

29.Med strankama ni sporno: (1) da tožnikovi zemljišči s parc. št. 2361/3 in 2361/2, obe k. o. ..., ležita na območju, ki je z Odlokom določeno kot območje ostalih kmetijskih zemljišč (območje K2) in (2) da po teh dveh zemljiščih teče pot, ki je nasuta s peskom in utrjena.

30.Ključna ugotovitev, na kateri temelji izpodbijana odločba, je, da je pot, ki jo je napravil tožnik, cesta, ter da gradnja cest na območju, na katerem ležita tožnikovi zemljišči in ki je z Odlokom določeno kot območje ostalih kmetijskih zemljišč (območje K2), ni dovoljena, zaradi česar obstoj te ceste pomeni rabo kmetijskih zemljišč v nasprotju s 4. in 7. členom ZKZ1.

31.Tožnik to ugotovitev izpodbija z navedbo, da je sporna pot poljska pot v smislu 78. člena ZKZ in da izgradnja ceste predstavlja nezahtevno agromelioracijo. S sporno potjo naj bi tožnik zgolj obnovil obstoječi kolovoz, nanj nasul pesek in s tem omogočil dostop do kmetijskega zemljišča. Iz izpodbijane odločbe in drugostopenjske odločbe tožene stranke sicer ne izhaja, da bi tožnik že v upravnem postopku navajal, da je na trasi sporne ceste že prej obstajal kolovoz, inšpektor pa tega dejstva ni ugotavljal. Od vprašanja, ali je pod sporno potjo že prej obstajala poljska pot, je odvisno, ali bi poseg lahko predstavljal nezahtevno agromelioracijo (ureditev obstoječe poljske poti po točki e) tretjega odstavka 78. člena ZKZ) ali zahtevno agromelioracijo (ureditev nove poljske poti po točki c) četrtega odstavka 78. člena ZKZ), za katero je treba v skladu s prvim odstavkom 80. člena ZKZ pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije. Vendar pa to vprašanje za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ni bistveno. Odločba namreč temelji na ugotovitvi, da je sporna pot cesta in ne poljska pot, in na tej podlagi je bil tožniku tudi izrečen inšpekcijski ukrep iz prve alineje B. točke prvega odstavka 107. člena ZKZ.

32.Inšpektor je v izpodbijani odločbi poljsko pot opredelil kot ozko, neutrjeno pot s kolesnicama, med katerima raste trava, in ki je namenjena dostopu na kmetijska zemljišča. Na podlagi tožbenih navedb, da sporna pot predstavlja poljsko pot, je moralo sodišče preveriti pravilnost te definicije. Pojem poljska pot je v ZKZ uporabljen v 78. členu, ki ureditev novih poljskih poti našteva kot eno od štirih zahtevnih agromelioracij, ureditev obstoječih poljskih poti pa kot eno od desetih nezahtevnih agromelioracij. Ob tem ZKZ ne vsebuje definicije te besedne zveze (niti jih ni vseboval, v času izpodbijane odločbe veljaven kak drug zakon12). Pojem poljske poti je tako treba vsebinsko napolniti ob upo
61tevanju namena zakona. Ta je opredeljen v 1.a
0Dlenu ZKZ, ki dolo
0da, da so cilji tega zakona ohranjanje in izbolj
61evanje pridelovalnega potenciala ter pove
0Devanje obsega kmetijskih zemlji
61
0D za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj pode
7Elja. V lu
0Di navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemlji
61
0D zaradi njihove obdelave, in ki kmetijsko zemlji
61
0De obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben. V okviru presoje, ali neka pot predstavlja poljsko pot ali ne, bi torej moral prvostopenjski organ ugotoviti, ali je za kmetijsko izrabo zemlji
61
0D, do katerih vodi pot, smiselna uporaba kmetijske mehanizacije, in ali dostop s tak
61no mehanizacijo terja, da ima pot dolo
0Dene tehni
0Dne lastnosti. Zgolj dejstvo, da je pot utrjena s peskom, samo po sebi ne more pomeniti, da tak
61na pot ne more predstavljati poljske poti, temve
0D zgolj cesto. Neustreznost definicije poljske poti, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, nenazadnje izhaja
7Ee iz dejstva, da ZKZ ureditev obstoje
0De poljske poti uvr
61
0Da med agromelioracije (pa
0Deprav nezahtevne). Neutrjena pot s kolesnicama, med katerima raste trava, namre
0D po naravi stvari ne more biti predmet urejanja, saj nastane in je v celoti "urejena"
7Ee s tem, ko vozila vozijo po njej.

33.To
7Eena stranka je v odgovoru na to
7Ebo v zvezi s tem navedla, da to
7Enik ne v in
61pekcijskem postopku ne v tem upravnem sporu ni predlo
7Eil nobene odlo
0Dbe, s katero naj bi bila vzpostavljena sporna pot, niti ne nobenega soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, ki bi morala biti izdana za zgraditev tak
61ne poti.

34.V zvezi s tem sodi
61
0De ugotavlja, da iz izpodbijane odlo
0Dbe ne izhaja, da bi in
61pektor ugotavljal, ali je to
7Enik tak
61no odlo
0Dbo pridobil ali ne, temve
0D je v obrazlo
7Eitvi zgolj na splo
61no navedeno, da bi bilo,
0De bi Odlok gradnjo sporne poti dovoljeval (kar naj bi po zmotnem13 stali
61
0Du in
61pektorja ne dr
7Ealo), za tak poseg treba pridobiti odlo
0Dbo o uvedbi zahtevne agromelioracije.

35.Tudi
0De to
7Enik ni pridobil odlo
0Dbe o uvedbi zahtevne agromelioracije oz. v primeru nezahtevne agromelioracije (
0De je pod sporno cesto res
7Ee prej obstajal kolovoz) ustreznih dovoljenj in soglasij iz petega odstavka 78.
0Dlena ZKZ, ta kr
61itev sama po sebi ne more biti podlaga za ukrep, ki je bil to
7Eniku izre
0Den z izpodbijano odlo
0Dbo. Izpodbijana odlo
0Dba temelji na prvi alineji B. to
0Dke 107.
0Dlena ZKZ, ki dolo
0Da, da ima in
61pektor pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemlji
61
0Da za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo,
0De to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemlji
61
0Da v prej
61nje stanje v dolo
0Denem roku. Pogoj za izrek ukrepov na citirani podlagi je ugotovitev, da se zemlji
61
0De uporablja za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Dejstvo, da zavezanec ni pridobil odlo
0Dbe o uvedbi zahtevne agromelioracije oz. soglasij iz petega odstavka 78.
0Dlena ZKZ, samo po sebi ne pomeni, da zemlji
61
0De uporablja za namen, ki ni kmetijska proizvodnja. Opustitev pridobitve odlo
0Dbe o uvedbi zahtevne agromelioracije ima druga
0Dne posledice. ZKZ namre
0D v sedmi alineji B. to
0Dke 107.
0Dlena dolo
0Da, da je pristojnost in
61pektorja v primeru, da ugotovi, da se je za
0Dela agromelioracija iz prvega odstavka 80.
0Dlena tega zakona in desetega odstavka 81.
0Dlena tega zakona ali izgradnja namakalnega sistema iz prvega odstavka 92.
0Dlena tega zakona brez dovoljenja, da to agromelioracijo ustavi in napotiti stranko na pridobitev odlo
0Dbe o uvedbi agromelioracije ali namakalnega sistema. Dejstvo, da je agromelioracijski poseg v obravnavani zadevi
7Ee zaklju
0Den, na to ne vpliva, saj ni upravi
0Denega razloga, zaradi katerega bi bila in
61pekcijskim zavezancem, ki z agromelioracijo
61e niso zaklju
0Dili, dana mo
7Enost njene legalizacije, tistim, ki so agromelioracijski poseg
7Ee izvedli do konca, pa bi se odredila vzpostavitev prej
61njega stanja14.

36.Izrek ukrepa po prvi alineji B. to
0Dke 107.
0Dlena ZKZ bi moral temeljiti na ugotovitvi, da se zemlji
61
0De uporablja za drug namen, kot za kmetijsko proizvodnjo. Dostop do kmetijskih zemlji
61
0D s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemlji
61
0Dih dovoljena gradnja kakr
61nihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemlji
61
0D zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben.
0De pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot.
0De jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemlji
61
0Da za namen, ki ni kmetijska proizvodnja. To
7Eena stranka zaradi napa
0Dne uporabe pojma poljska pot ni ugotavljala dejstev, potrebnih za to presojo, zaradi
0Desar je izpodbijana odlo
0Dba nezakonita in napa
0Dna.

37.Ostale to
7Ebne navedbe niso utemeljene.

38.Trditev, da je sporna pot zakonita, ker je bila njena trasa predvidena v komasaciji, ne dr
7Ei, posledi
0Dno pa je neutemeljen tudi o
0Ditek, da bi moral in
61pektor vpogledati v dokumentacijo komasacijskega postopka. Komasacija je po definiciji iz prvega odstavka 55.
0Dlena ZKZ postopek, v katerem se zemlji
61
0Da na dolo
0Denem obmo
0Dju zlo
7Eijo in ponovno razdelijo med prej
61nje lastnike tako, da dobi vsak
0Dimbolj zaokro
7Eena zemlji
61
0Da in lahko zemlji
61
0Da bolj gospodarno upravlja. V okviru komasacije se sicer lahko zgradijo nove poti (67.
0Dlen ZKZ), vendar pa to ne pomeni, da za te poti,
0De te
0Dejo po kmetijskih zemlji
61
0Dih15, ne veljajo dolo
0Dbe ZKZ, ki prepovedujejo rabo kmetijskih zemlji
61
0D za druge namene in dolo
0Dajo pogoje za izvedbo agromelioracij. Tega zakon nikjer ne dolo
0Da. Nasprotno, ZKZ je v
6Estem odstavku 80.
0Dlena, kot je bil veljaven leta 201316, ko je bila po to
7Enikovih navedbah izvedena komasacija na obmo
0Dju Ob
0Dine Ribnica, dolo
0Dal, da je treba za agromelioracijska dela, ki jih je treba izvesti zaradi komasacije, pridobiti soglasje lastnikov kmetijskih zemlji
61
0D, ki imajo v lasti ve
0D kot 67 odstotkov povr
61in kmetijskih zemlji
61
0D na predvidenem obmo
0Dju agromelioracije. Danes veljavni ZKZ vsebuje podobno dolo
0Dbo (prvi odstavek 81.
0Dlena). Vprašanje, ali je bila trasa sporne poti dolo
0Dena v komasacijskem postopku, tako za obravnavano zadevo ni pomembno.

39.Neutemeljene so tudi to
7Ebne navedbe, da sporna pot ni bila zgrajena nezakonito iz razloga, ker je Ob
0Dina Ribnica izdala soglasje za priklju
0Ditev poti na ob
0Dinsko cesto (javno pot ... A. - B.). To
7Enik v zvezi s tem navaja, da Odlok o ob
0Dinskih cestah Ob
0Dine Ribnica (Uradni list Republike Slovenije
61t. 51/2009) v 38.
0Dlenu dolo
0Da, da se priklju
0Dki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemlji
61
0D na ob
0Dinske ceste lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojne slu
7Ebe ob
0Dinske uprave, pri
0Tem se s soglasjem dolo
0Dijo tehni
0Dni in drugi pogoji graditve in vzdr
7Eevanja priklju
0Dka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo, kar naj bi po to
7Enikovem mnenju pomenilo, da pristojni organ ob
0Dinske uprave pred izdajo soglasja preveri zakonsko skladnost poti ter da soglasje ob
0Dine pomeni, da je cesta zgrajena zakonito.

40.Ta zaklju
0Dek je napa
0Den. Odlok o ob
0Dinskih cestah ureja materijo ob
0Dinskih cest, 38.
0Dlen odloka pa je ume
61
0Den v poglavje "varstvo ob
0Dinskih cest in prometa na njih." Pojem "cestni priklju
0Dek" je v v 12. to
0Dki prvega odstavka 2.
0Dlena Zakona o cestah opredeljen kot del ceste, s katerim se cesta iste ali ni
7Ee kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga prometna povr
61ina navezuje na to cesto in je ozna
0Den s predpisano prometno signalizacijo. "Drugi pogoji graditve priklju
0Dka", ki se dolo
0Dijo s soglasjem ob
0Dine, se tako nana
61ajo na dejanske pogoje ureditve spoja med cesto, ki se priklju
0Duje na ob
0Dinsko cesto, in samo ob
0Dinsko cesto. Soglasje, ki ga je izdala Ob
0Dina Ribnica, tako izkazuje zgolj izpolnjevanje pogojev za samo priklju
0Ditev, nikakor pa ne izkazuje oz. celo vzpostavlja skladnosti izgradnje celotne sporne ceste s celotnim pravnim redom Republike Slovenije.

41.Enako nepomembno je za obravnavano zadevo dejstvo, da je bila sporna pot zgrajena kot nadomestna slu
7Enost in da je to
7Enik o tem s tretjimi osebami sklenil pogodbo. Pogodba ureja civilnopravna razmerja med to
7Enikom in drugimi lastniki zemlji
61
0D, po katerih te
0De sporna pot, njihova volja, ki je izra
7Eena v tem pravnem poslu, pa ne more vplivati na obveznost to
7Enika kot lastnika kmetijskega zemlji
61
0Da, da ravna v skladu z dolo
0Dbami ZKZ.

42.Po presoji sodi
61
0Da so neutemeljene tudi to
7Ebne navedbe v zvezi z dolo
0Ditvijo roka za vzpostavitev prej
61njega stanja. ZKZ dolo
0Da, da ima kmetijski in
61pektor poleg pooblastil po splo
61nih predpisih, ki urejajo in
61pekcijo, pristojnost prepovedati uporabo kmetijskega zemlji
61
0Da za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo,
0De to po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odrediti vzpostavitev zemlji
61
0Da v prej
61nje stanje v dolo
0Denem roku (prva alineja B. to
0Dke 107.
0Dlena ZKZ). Prvostopenjski organ je v izpodbijani odlo
0Dbi obrazlo
7Eil, da je za vzpostavitev v prej
61nje stanje z odstranitvijo peska in nasutjem rodovitne zemlje postavljen dovolj dolg rok, da se to izvede, ob tem je upo
61tevan bli
7Eajo
0Di se zimski
0Das. Izpodbijana odlo
0Dba je bila izdana 6. 7. 2021, rok za vzpostavitev prej
61njega stanja pa je bil dolo
0Den na 1. 3. 2022. Po presoji sodi
61
0Da je dol
7Eina roka sicer kratko, a zadostno utemeljena z navedbo del, ki morajo biti izvedena ter z dejstvom, da bi se z izvr
61itvijo ukrepa zagotovila rast rastlin s pri
0Detkom rastne sezone. Osem mesecev je tudi ob upo
61tevanju zime
7Eivljenjsko logi
0Dno dovolj dolgo obdobje za organizacijo odstranitve peska in nasutje rodovitne zemlje na povr
61ini sporne ceste.

43.Neutemeljene so tudi navedbe o tem, da je in
61pektor in
61pekcijski postopek uvedel samo glede dveh od
61tirih parcel, po katerih poteka cesta. Sodi
61
0De po podatkih vpisnika ugotavlja, da je tudi E. E. vlo
7Eil to
7Ebo zoper odlo
0Dbo kmetijskega in
61pektorja, ki se po podatkih spisa nana
61a na odstranitev ceste na kmetijskih zemlji
61
0Dih v k. o. ...

44.Sodi
61
0De je na podlagi ugotovitve, da je to
7Eena stranka napa
0Dno uporabila materialno pravo in posledi
0Dno nepopolno ugotovila dejansko stanje, to
7Ebi na podlagi 2. in 4. to
0Dke prvega odstavka 64.
0Dlena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijano odlo
0Dbo odpravilo in zadevo vrnilo to
7Eeni stranki v ponoven postopek. Sodi
61
0De ni odlo
0Dilo o stvari (in postopka ustavilo), kot je primarno predlagal to
7Enik, saj pogoji za odlo
0Danje v sporu polne jurisdikcije iz prvega odstavka 65.
0Dlena ZUS-1 niso izpolnjeni. Podatki postopka namre
0D za odlo
0Ditev o stvari ne dajejo zanesljive podlage. Odlo
0Dilo je brez glavne obravnave.
7Ee na podlagi to
7Ebe in izpodbijanega akta je o
0Ditno, da je treba to
7Ebi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64.
0Dlena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udele
7Eenec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59.
0Dlena ZUS-1).

b) Stro1Ki

45.Povrnitev stro1Kov postopka v upravnem sporu je urejena v 25.
0Dlenu ZUS-1.
0De sodi
61
0De to
7Bi ugodi, se to
7Eniku glede na opravljena procesna dejanja in na
0Din obravnavanja zadeve prisodi pav1alni znesek povra
0Dila stro1Kov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stro1Kov to
7Eniku v upravnem sporu (Pravilnik; tretji odstavek 25.
0Dlena ZUS-1). Ker je bila zadeva re1ena brez glavne obravnave, to
7Enik pa je v postopku imel poobla1Eenko, ki je odvetnica, se mu priznajo stro1Ki v vi1ini 285,00 EUR (drugi odstavek 3.
0Dlena Pravilnika). To
7Enik je moral v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazlo
7Enimi vlogami, zato se mu priznajo 1e stro1Ki v vi1ini 10 % od tako dolo
0Denega zneska (4.
0Dlen Pravilnika). To skupaj z zahtevanim 22 % DDV zna
61a 382,47 EUR. Zakonske zamudne obresti od stro1Kov postopka te
0Dejo od poteka roka za njihovo prostovoljno pla
0Dilo (prvi odstavek 299.
0Dlena Obligacijskega zakonika).

V zvezi s tem je to sodišče v zadevi I U 1985/2018 z dne 24. 9. 2024 zapisalo, da dejstvo, da se dela še niso začela, ni določeno kot pogoj za izdajo odločbe, s katero se agromelioracija dovoljuje, ter da je "legalizacija agromelioracijskega posega" dovoljena, če je predlog popoln in če so izkazani drugi pogoji iz 79. členu ZKZ (gl. 9. točko obrazložitve). Ob tem je v skladu z 8. točko prvega odstavka 108. člena ZKZ za takšno opustitev predpisana tudi globa v višini 5.000 do 100.000 EUR za pravne osebe oz. v skladu s petim odstavkom istega člena v višini 500 do 5.000 EUR za fizične osebe.

Predmet komasacije so poleg kmetijskih zemljišč lahko tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih (drugi odstavek 55. člena ZKZ).

Ta določba je bila spremenjena z novelo ZKZ-E, ki je stopila v veljavo 26. 4. 2016. Od tega datuma dalje lahko predlog za uvedbo agromelioracije na območju komasacije, ki je bila pravnomočno uvedena po 30. juniju 2014, vložijo lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju agromelioracije oziroma fizične ali pravne osebe, ki jih pooblastijo lastniki zemljišč na predvidenem območju agromelioracije, in imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč s predvidenega agromelioracijskega območja (prvi odstavek 81. člena).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kmetijskih zemljiščih (1996) - ZKZ - člen 78, 107, 107/1, 107/1-b

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.