Jedro

Ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi menice, da je bil glede zapadlosti dosežen drugačen dogovor in ugovor o podaljšanju roka plačila (t. i. ugovorni razlog odloga plačila po 9. točki 55. člena ZIZ) ni pravno upošteven. Možni bi bili le menični ugovori, ki bi imeli prednost pred obveznostjo meničnih zavezancev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi, opr. št. Ig 2003/11824 z dne 03.02.2004 razveljavilo v 2. točki izreka, to je v delu, s katerim je dovoljena izvršba (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). O zahtevku in stroških naj bi sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dejstva, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru, ne morejo privesti do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Sodišču druge stopnje je predlagal, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Pritožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 53. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje; sicer se ugovor šteje za neutemeljen.

V obravnavanem primeru je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi verodostojne listine - dne 30.05.2003 in dne 28.11.2003 zapadli menic (t. i. koledarski menici oziroma dnevnici, glej prilogi A2 in A3 spisa).

Iz omenjenih menic je razvidno, da sta imeli ob prezentaciji (protestu) vse zakonsko obvezne sestavine (primerjaj 1. člen Zakona o menici, v nadaljevanju ZM); te pa so nespremenljive. Njihovo prečrtanje oziroma izbris bi namreč povzročilo neveljavnost menice.

Zaradi navedenega ni mogoče spreminjati tudi zapadlosti uveljavljanih menic; ugovor dolžnika, da je bil glede zapadlosti dosežen drugačen dogovor in ugovor o podaljšanju roka plačila (t. i. ugovorni razlog odloga plačila po 9. točki 55. člena ZIZ) torej ni pravno upošteven. Možni bi tako bili le menični ugovori, ki bi imeli prednost pred obveznostjo meničnih zavezancev (več o tem ZM s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001: od strani 148 dalje).

Sodišče prve stopnje torej ni pravilno postopalo po 2. odstavku 62. člena ZIZ. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in odločiti kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).