Jedro

Dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto nastopi, če nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena ZOR). Vendar pa nastanek vsake škode ne pomeni tudi nastanka zavarovalnega primera.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. V eksploziji plina 22. 8. 1998 je bila porušena hiša ... Tožnica je imela kot večinska lastnica za hišo od 6. 11. 1997 sklenjeno pri toženi zavarovalnici požarno zavarovanje po polici št. 0304881 in stanovanjsko zavarovanje po polici ... Na dan nastanka škode je zavarovalna vsota znašala 6.999.363 SIT. Ta znesek je s tožbo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vložitve tožbe 23. 2. 1999 zahtevala od zavarovalnice.

2. Prvostopenjsko sodišče je tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je ob obravnavanju njene pritožbe zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnica izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve procesnih pravil iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker da je v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih in med vsebino listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

5. Revizija ni utemeljena.

6. Procesna kršitev, ki jo uveljavlja tožnica, je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Bistvo te kršitve je torej v tem, da sodišče napačno povzame vsebino listinskega dokaza ali zapisnika o zaslišanju priče ali stranke in nato svojo odločitev opre na vsebinsko drugačno sporočilo od tistega, ki ga to dokazno sredstvo daje. Obravnavan primer ni takšen. To je razvidno iz pravni kvalifikaciji uveljavljane procesne kršitve dodanih argumentov tožnice. Ti namreč jasno kažejo, da zgolj graja oceno posameznih dokazov (na primer prič Š. in kriminalista D. ter izvedenskih mnenj psihiatrije dr. Ž. in nevropsihiatra prof. dr. T.), ter dejanskih ugotovitev, da je tožnica eksplozijo plina povzročila sama, ker je jeklenko odprla in dopustila uhajanje plina, da bi napravila samomor z zastrupitvijo. S takšno grajo pa v revizijskem postopku ne more uspeti, saj določba tretjega odstavka 370. člena ZPP izrecno prepoveduje vložitev revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na dejanske ugotovitve nižjih sodišč je zato revizijsko sodišče vezano.

7. Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnica ni uveljavljala, vendar nanj Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). V konkretnem primeru ta ni podan. Dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto nastopi, če nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Vendar pa nastanek vsake škode ne pomeni tudi nastanka zavarovalnega primera. Po določbi prvega odstavka 898. člena ZOR mora biti zavarovalni primer (to je dogodek, glede katerega se sklene zavarovanje), bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. V konkretnem primeru zadnji pogoj ni izpolnjen: po ugotovitvah nižjih sodišč je do uhajanja plina in eksplozije prišlo prav po izključni volji tožnice(1), torej namenoma. Zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, če je zavarovanec, zavarovalec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro (920. člen ZOR).

8. Revizija je torej neutemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

.Op. št. (1): Primerjaj z zadevo II Ips 634/96.