Jedro

Pristojni carinski organi lahko začnejo postopek carinjenja po uradni dolžnosti, če je carinsko blago dano v prost promet, preden je izveden carinski postopek in so plačane carina in druge uvozne davščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1462/95-11 z dne 8.3.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 10.8.1995, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice L. z dne 30.5.1994. Z navedeno odločbo je Carinarnica L. tožečo stranko zavezala k plačilu uvoznih davščin za blago, prijavljeno za uvozno carinjenje po uvozni carinski deklaraciji (v nadaljevanju UCD) z dne 14.12.1992 pri Carinarnici L. - Carinska izpostava P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da po določbi 2. odstavka 249. člena Carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89, 21/90, v nadaljevanju CZ), ki je podlaga za odločitev, pristojni carinski organi lahko začnejo postopek carinjenja po uradni dolžnosti, če je carinsko blago dano v prost promet, preden je izveden carinski postopek in so plačane carina ter druge uvozne davščine. Pri tem carinjenje blaga po 1. odstavku 249. člena CZ obsega: sprejem carinske deklaracije, pregled blaga, razvrstitev blaga po carinski tarifi in drugih tarifah, ugotovitev carinske osnove ter zneska carine in drugih uvoznih davščin, ki bremenijo blago, in zaračunavanje ugotovljenih zneskov carine in drugih uvoznih davščin. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila UCD za blago (merilec pretoka), skupaj s prošnjo za oprostitev plačila carine in drugih uvoznih davščin po 14. točki 29. člena CZ ter oprostitev plačila carinskih dajatev. Ob sprostitvi blaga v prost promet o njeni prošnji še ni bilo odločeno. Blago je bilo dano v prost promet še preden so bila opravljena vsa tista dejanja postopka, ki so predpisana za carinjenje blaga, za katerega je predlagana carinska oprostitev in torej postopek carinjenja obravnavanega blaga pred sprostitvijo blaga v prost promet še ni bil v celoti izveden. Vlogo za oprostitev carinskih dajatev je carinarnica s sklepom (26.10.1993) kot pomanjkljivo zavrgla (tožeča stranka, kljub pozivu, da vlogo dopolni, ni predložila mnenja Ministrstva za znanost in tehnologijo, da je navedena oprema namenjena neposredno za varstvo človekovega življenjskega in delovnega okolja) in je bilo torej uvoženo blago zavezano plačilu vseh carinskih davščin. Carinarnica je utemeljeno izvedla oziroma nadaljevala postopek carinjenja po uradni dolžnosti na podlagi določbe 249. člena CZ. Postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je pravilen, pravilna in na zakonu utemeljena pa je tudi izpodbijana odločba tožene stranke.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da blaga ni mogoče ponovno cariniti po uradni dolžnosti, ker je bil po njenem mnenju postopek carinjenja končan. Če ne bi bil končan, tudi carinarnica ne bi izročila blaga v prost promet brez plačila dajatev. Določba 2. odstavka 249. člena CZ se nanaša le na primere, ko je bilo blago dano v prost promet izpod carinskega nadzora, ne da bi bilo dano v postopek carinjenja. Predlaga, da sodišče na podlagi 14. točke 1. odstavka 29. člena CZ ugotovi, da oprema služi tudi neposredno zaščiti človekovega okolja in po namembnosti izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila carinskih dajatev in izda sodbo, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba z dne 30.5.1994 odpravi, njo pa se oprosti plačila carinskih in drugih dajatev za navedeno uvoženo opremo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih, utemeljeno zavrnilo tožbo in navedlo pravilne razloge za njeno zavrnitev. Obrazložitev, v kateri zavrača tožbene ugovore in razlogi, ki jih pri tem navaja, so v skladu s podatki upravnih spisov in z določbami CZ, na katere se sodišče pri tem sklicuje. Po 2. odstavku 249. člena CZ lahko pristojni carinski organ začne postopek carinjenja po uradni dolžnosti, če je carinsko blago dano v prost promet, preden je izveden carinski postopek in so plačane carinske ter druge uvozne davščine. Ob ugotovljenih dejstvih (da je bil merilec pretoka dan v prost promet preden je bil postopek carinjenja v celoti izveden, ob sprostitvi v promet pa niso bile plačane carine in druge uvozne davščine), je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi določba 2. odstavka 249. člena CZ pravilno uporabljena. Zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja dopustno uveljavljati, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Glede na takšno omejeno možnost izpodbijanja dejanskega stanja v pritožbenem postopku, pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe v delu, kjer se pritožba nanaša na ugotovitev dejanskega stanja ni preizkušalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.