Jedro

Avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije. Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2006/01204-2 z dne 4.6.2006, dovolilo zaznambo izvršbe v korist upnika A. H. G. ter vknjižilo hipoteko na nepremičnini parc. št. x, vpisani v vl. št. y, k.o. J. do 3/4, last dolžnika A. K. d.o.o., Ljubljana.

Pritožbo zoper sklep vlaga dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da upnik zaradi izbrisa iz sodnega registra ne obstoji več. Sodišče se je do tega vprašanja sicer že opredelilo, vendar ni upoštevalo, da dolžnik kot tožeča stranka v pravdnem postopku s tožbo izpodbija izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik v predmetnem postopku zahteva vpis zaznambe izvršbe in hipoteke, sodišče pa je prav zato, ker upnik ne obstoji več, tožbo zavrglo. Glede vprašanja legitimacije ni mogoče v dveh sodnih postopkih zavzeti različni stališči. Upnik uveljavlja v izvršilnem postopku celotno terjatev, čeprav je bila zoper dolžnika sklenjena sodna poravnava. Upnik in sodišče sta bila na to dejstvo opozorjena, saj je dolžnik v tej smeri podal ugovor po izteku roka, o katerem sodišče še ni odločilo, kar pomeni, da sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen. Vpis v zemljiško knjigo pa je dovoljen samo po pravnomočnosti zadevnega sklepa. Sodišče je dovoljuje s sklepom vpis hipoteke za terjatev, ki je izražena v nemških markah. Ker valuta ne obstoji več, je vpis hipoteke v zavarovanje neobstoječe terjatve nedopusten in nezakonit. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da predlogu za dovolitev zaznambe izvršbe in vknjižbo hipoteke zavrne.

Pritožba je bila vročena upniku v odgovor, ki predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 76. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) je stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba, sodišče pa po 80. členu ZPP ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je procesno sposoben. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju: ZMZPP) pa v 17. členu določa, da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države, ki ji pravna oseba pripada, pripadnost pravne osebe pa se določi po pravu, po katerem je bila ustanovljena, v predmetni zadevi torej po avstrijskem pravu. Upnik je bil sicer zaradi likvidacije izbrisan iz registra družb Republike Avstrije (kot izhaja iz priloge B2), vendar pa avstrijsko pravo izjemoma podeljuje pravni osebi procesno sposobnost tudi po izbrisu iz sodnega registra. Družba z omejeno odgovornostjo lahko obstaja tudi po izbrisu iz registra do popolne vnovčitve in razdelitve njenega premoženja v okviru t. i. naknadne likvidacije (priloge C3 in C4). Vendar ni mogoče govoriti o podelitvi splošne procesne sposobnosti, torej za opravljanje kakršnikoli (najširših) procesnih dejanj, pač pa gre le za dejanja, ki merijo na vnovčitev terjatev družbe in razdelitev tako pridobljenega premoženja. Zato je seveda lahko odločitev pravdnega in izvršilnega (ter posledično zemljiškoknjižnega) sodišča različna.

Prav tako se pritožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo sklenjene prisilne poravnave, kar uveljavlja v izvršilnem postopku z ugovorom po izteku roka. Po eni strani je pritožniku potrebno pojasniti, da dejstvo sklenjene prisilne poravnave zaradi načela formalnosti postopka (124. člen ZZK-1) ne učinkuje neposredno v zemljiškoknjižnem postopku, saj sodišče odloča o vpisih samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Izvršilno sodišče pa o ugovoru po izteku roka, katerega ugovorni razlog je sklenjena prisilna poravnava, še ni odločilo. Pritožnik nima prav, ko trdi, da se za vpis zaznambe in vknjižbo prisilne hipoteke zahteva pravnomočnost sklepa o izvršbi oziroma da vloženi ugovor po izteku roka preprečuje nastop pravnomočnosti (osnovnega) sklepa o izvršbi. Na podlagi 46. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, drugačne določbe pa ZIZ v zvezi z izvršbo na nepremičnine ne vsebuje. Ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ) pa je izredno pravno sredstvo, katerega smisel je prav v tem, da se lahko vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v kolikor so seveda izpolnjeni preostali zakonski pogoji.

Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker terjatev je terjatev izražena v nemških markah, ne v evrski protivrednosti. Na tem mestu se pritožbeno sodišče ponovno sklicuje na načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Podlaga za vpis je sklep izvršilnega sodišča, v katerem je terjatev izražena v nemških markah. Čeprav se terjatev ne glasi na evrsko protivrednost, pa je določena, saj je ustrezni preračun vselej mogoče opraviti.

Pritožba tako ni utemeljena, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Izrek o stroških temelji na določbi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZNP.