1. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marije Gajšek, Stoperce, ki jo zastopa Gregor Resnik, odvetnik na Ptuju, na seji 1. decembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 655/2019 z dne 15. 5. 2020 in zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 819/2019 z dne 14. 11. 2019 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 57/2018 z dne 14. 6. 2019 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12 in 98/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo pritožnici naloženo plačilo glavnice v višini 132,20 EUR in stroškov izvršilnega postopka v višini 44,00 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Z isto sodbo je sodišče pritožnici naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 22,28 EUR (II. točka izreka). Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo tudi pritožničin predlog za dopustitev revizije.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija odločitve vseh treh sodišč. Navaja, da je že sodišču prve stopnje predlagala, naj uporabi institut exceptio illegalis in pri odločanju odkloni uporabo domnevno protiustavnega in nezakonitega četrtega odstavka 12. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (v nadaljevanju Uredba), podrejeno pa tudi, naj pri Ustavnem sodišču sproži postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti te določbe Uredbe. Ker sodišče prve stopnje tema predlogoma ni sledilo, odločitev o pritožničini obveznosti plačila glavnice pa oprlo na domnevno protiustavno in nezakonito določbo Uredbe, mu pritožnica očita zmotno uporabo materialnega prava, s čimer po vsebini zatrjuje očitno napačnost odločitve (kršitev pravice 22. člena Ustave). Ker sta potrdili odločitev sodišča prve stopnje, pritožnica enak očitek naslavlja tudi na Višje in Vrhovno sodišče. Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Uredbe, ki mu očita neskladje z 2. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16 in 158/20 – ZVO-1) ter z 2., 5. in 33. členom ter tretjim odstavkom 71. člena Ustave, po vsebini pa tudi neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imele hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih, v katerih vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek.

4.Sodne odločbe, ki jih pritožnica izpodbija z obravnavano ustavno pritožbo, so bile izdane v zadevi, v kateri vrednost spornega predmeta za pritožnico ne presega zneska 2.000,00 EUR, ki je za opredelitev spora majhne vrednosti določen v prvem odstavku 443. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP). Pritožnica sicer predlaga izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS, vendar predlog ni utemeljen. Pritožnica namreč ne izkaže, da bi bila njena zadeva precedenčna z vidika standardov varstva človekovih pravic, saj v ustavni pritožbi ne izpostavi nobenega domnevno pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Glede na nosilne razloge izpodbijanih sodnih odločb pa obravnavana zadeva tudi sicer takih vprašanj neposredno ne odpira. To, da pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Uredbe, na katerem temelji izpodbijana odločitev sodišč, pa sámo po sebi izjemne obravnave ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS tudi ne utemeljuje. Ker glede na navedeno ustavna pritožba ni dovoljena, predlog za njeno izjemno obravnavo pa ni utemeljen, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani četrti odstavek 12. člena Uredbe ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnica je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Uredbe utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na njen pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe Uredbe. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik