Jedro

Lastnik avtomobila je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 334,77 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je zarubljeno osebno vozilo znamke BMW tip DD51 last tožeče stranke, in je nedopustna izvršba upnika I., d.o.o., zoper dolžnika G. M., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mesu 0278 Ig 608/2007 s prodajo zarubljenega predmeta in toženi stranki naložilo povrnitev stroškov tožeče stranke v znesku 949,24 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, tožbeni zahtevek zavrne oziroma izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Sodba neupravičeno šteje za verodostojne navedbe tožnice, da je lastnica zarubljenega vozila znamke BMW, čeprav je toženec njene trditve izpodbil. Hkrati od toženca zahteva bistveno višji dokazni standard, čeprav je pretežno dokazno breme na strani tožnice. Tožnica je v postopku v tožbi, ki jo je vložila v imenu hčerke kot zakonita zastopnica, zatrjevala, da je lastnica zarubljenega vozila hčerka, v predmetnem postopku pa trdi drugače. Slednje bi bilo treba pri oceni njene verodostojnosti upoštevati. Neverodostojna je izpoved tožnice, da je bilo vozilo znamke Ford Galaxy registrirano na hčerko, saj je iz listinske dokumentacije razvidno, da je bilo na hčerko prepisano šele 15.1.2009, pred tem, od 13.4.2007 do 15.1.2009, pa je bilo registrirano na tožnico. Tožnica je v tožbi navajala, da je zaradi finančnih težav (ne zaradi poroštva) kot lastnico osebnega vozila znamke BMW navedla hčerko, kar potrjuje navedbe toženca, da tožnica ni imela dohodkov, da bi lahko izkazala lastništvo vozila. Iz poizvedb na Upravni enoti je razvidno, da tožnica ni bila lastnica vozila Renault Twingo pred (domnevno) zamenjavo za vozilo Ford Galaxy. Tožnica torej ni dokazala, da je bil pred nakupom vozila Ford Galaxy lastnica vozila Renault Twingo ali kakršnegakoli drugega osebnega vozila. Upoštevaje njeno izpovedbo, da je vozilo Renault Twingo prodala v letu 2006, vozilo Ford Galaxy pa je bilo registrirano na njeno ime šele v letu 2007, se kot neresnično izkaže njena izpovedba, da je vozilo Ford Galaxy kupila iz lastnih sredstev. Tožnica ni bila zaposlena in ni mogla imeti prihrankov, svoje nizke dohodke iz naslova preživnine in socialnih transferov ter stroške bivanja pa je opisala v zadevi P 139/2010 tudi sama. Nenazadnje z nakupom vozila nastanejo tudi stroški vzdrževanja, registracij, goriva in podobno. Trditve tožnice, da z G. M. ni živela skupaj, so izpodbite z njegovo izpovedbo, da sta nekaj mesecev živela skupaj. Da G. M. ne stanuje na naslovu svoje mame, kot trdi tožnica, je potrdila T. R. ob zaslišanju v pravdni zadevi P 139/2010. Vozilo Ford Galaxy je bilo v evidencah Upravne enote registrirano na tožničino ime od 13.4.2007 do 15.1.2009, otroka, ki ju je imela z G. M. pa sta bila rojena že 14.1.2006. Neresnične so navedbe tožnice v zadevi P 139/2010, da je vozilo Ford Galaxy pridobila, preden se je spoznala z G. M. Neverodostojne so tudi navedbe tožnice, da je G. M. uporabljal službeno vozilo družbe B., d.o.o., iste znamke, kot je bilo zarubljeno vozilo. Toženka je namreč dokazala, da omenjena družba ni imela v lasti vozila BMW, kar je nenazadnje priznala tudi priča I. B., ki je povedal, da je bilo vozilo pisano nanj. Čeprav je priča K. R. trdila, da pogodbe brez T. R. ni bilo mogoče izvesti, se je izkazalo, da podpisnik prodajne pogodbe ni bila T. R., temveč J. R. Sporno vozilo BMW je bilo torej v lasti G. M., ki ga je tudi uporabljal in se svojim upnikom izogibal tako, da je vozilo registriral na ime sorodnikov. Enako kot vozilo BMW, je bilo tudi vozilo znamke Ford Mondeo registrirano na S. M., ki je bila leasingojemalka, vendar sta ga uporabljala tožnica in G. M. 3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, obrazloženo oporekala vsem pritožbenim očitkom in predlagala njeno zavrnitev. Bila je lastnica vseh predhodnih vozil (sprva lastnica vozila Renault Twingo, nato vozila Ford Galaxy), ki jih je prodala in z zamenjavo postala tudi lastnica spornega vozila BMW. Vozilo Ford Galaxy je kupila že po rojstvu otrok, ko ni več živela skupaj z G. M. Ker so se ji že v času nosečnosti, kot poroku „vsedli na račun“ za znesek 40.000,00 EUR in se je hotela izogniti, da bi avto zarubili, pa je avto formalno prepisala na hči T. Kakšna je bila njena zveza z G. M. in koliko časa je trajalo njuno domnevno skupno življenje, ki ne izpolnjuje pogojev za obstoj zunaj zakonske skupnosti, pa je podrobno opisala tako v predmetnem postopku, kot tudi že v postopku P 139/2010. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba zavzame stališče, da je tožnica lastnica vozila znamke BMW, ki je bilo zarubljeno v izvršilnem postopku upnika (toženca) zoper dolžnika G. M. Zavzeto stališče utemeljuje s tem, da je tožnica dokazala lastništvo predhodnih vozil (vozil znamke Renault Twingo in znamke Ford Galaxy) s prodajo oziroma zamenjavo katerih je pridobila vozilo znamke BMW in da z G. M. ni živela v zunajzakonski skupnosti.

6. Dejanske ugotovitve sodbe so: - tožnica je bila lastnica osebnega vozila znamke Renault Twingo, ki ga je dobila v dar od svoje matere, - po prodaji vozila znamke Renault Twingo je kupila vozilo znamke Ford Galaxy, slednjega pa je preko družbe T., d.o.o., in komisijskih pogodb št. 152/2009 in 153/2009 z dne 20.5.2009 zamenjala za vozilo znamke BMW, - formalna lastnica vozila BMW je bila tožničina hčerka T. R., - izvršitelj je v izvršilnem postopku (0278 Ip 608/2007, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu) upnika (toženca) zoper dolžnika G. M., 29.10.2009 zarubil vozilo znamke BMW na parkirišču ..., kjer ima prebivališče tožnica, - ob rubežu G. M. ni živel s tožnico in je k njej prihajal le po otroka, ki ju ima s tožnico, - tožnica z G. M. ni živela v zunajzakonski skupnosti (A10-A16), - tožnica je, kot zakonita zastopnica mladoletne T. R., zoper toženo stranko, I., d.o.o., vložila tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, ki je bila obravnavana v postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu P 139/2010, - tožbeni zahtevek zaradi nedopustnosti izvršbe je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da lastništvo T. R. temelji na navideznih pogodbah in je resnični kupec tožničina mati J. R. (tožnica v predmetnem postopku).

7. Toženkina teza v postopku pred sodiščem prve stopnje, pri kateri vztraja v pritožbi je, da je dejanski lastnik zarubljenega vozila znamke BMW (oziroma lastnik vsaj polovice vozila, če se šteje, da predstavlja vozilo skupno premoženje tožnice in G. M.) G.M. Tožnica ni imela prihodkov, mladoletna tožničina hči T. R. je navidezna lastnica, dejanski lastnik pa je G. M., s katerim je tožnica 29.10.2009, ob rubežu vozila znamke BMW, še živela v zunajzakonski zvezi. Tožnica ni imela prihodkov, s katerim bi lahko kupila in vzdrževala vozilo znamke Ford Galaxy (zamenjanega za vozilo znamke BMW).

8. V predmetnem postopku so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih podali stranki v tem postopku. Toženec ne more uspešno izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja s sklicevanjem na (drugačne) navedbe tožnice v (pravnomočno) končanem postopku P 139/2010. V predmetnem postopku ni (več) pomembno, zakaj je tožnica (zakonita zastopnica mladoletne T. R.) v postopku P 139/2010 trdila in dokazovala, da je lastnica vozila znamke BMW njena mladoletna hči T. R. Zaradi trditev tožnice prilagojenih uveljavljenemu tožbenemu zahtevku v postopku P 139/2010, ni mogoče šteti, kot trdi pritožba, da izpoved tožnice v predmetnem postopku ni verodostojna. Sicer pa je dokazni postopek tudi v zadevi P 139/2010 pokazal, da je resnični kupec vozila znamke BMW tožničina mati J. R. in ne G. M., kot je trdil toženec v predmetnem postopku (I. točka odgovora na tožbo).

9. Po določbi 60. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se lastninska pravica na premičnini pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. Lastnik premične stvari (v predmetnem primeru osebnega avtomobila) je tisti, ki mu je bil z razpolagalnim pravnim poslom izročen v posest, ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco za motorna vozila.

10. Pritožbene trditve ne vzbujajo pomislekov v pravilnost stališča sodbe, da je bila tožnica (pred nakupom vozila znamke Ford Galaxy) lastnica vozila Renault Twingo, ki ji ga je podarila njena mati. Podatki UE Novo mesto z dne 5.4.2013 (red. št. 22 spisa), na katere se opira sodba, potrjujejo pravilnost zavzetega stališča. Za drugačno, le pavšalno navrženo, časovno neopredeljeno stališče (1), v podatkih spisa ni podlage. Neutemeljena je zato pritožbena teza, „da tožnica ni dokazala, da je bila pred nakupom vozila Ford Galaxy lastnica vozila znamke Renault Twingo ali kakšnega drugega vozila“, s čimer toženec izpodbija pravilnost stališča sodbe, da je bila tožnica lastnica vozila Ford Galaxy (z zamenjavo katerega je kupila vozilo znamke BMW). Po povedanem bi bilo pomembno, ali je tožnica imela dovolj sredstev za plačilo vozila Ford Galaxy (2). Toženec v pritožbi navaja prvič, pri čemer se sklicuje na izpovedbo tožnice, da tožnica, ki je podarjeni avtomobil znamke Renault Twingo prodala v letu 2006, vozilo Ford Galaxy pa je bilo na njeno ime registrarno šele v letu 2007, zgolj s kupnino od prodaje vozila Renalut Twingo ni mogla kupiti vozila znamke Ford Galaxy. S sklicevanjem na izpovedbo tožnice toženec pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti. Toženec je sicer res v postopku pred sodiščem prve stopnje (neobrazloženo) trdil, da (domnevna) zamenjava z vozilom Twingo ni bila enakovredna (pripravljalna vloga 21.1.2013), vendar pa kasnejših navedb tožnice (pripravljalna vloga 1.2.2013), da je šlo za vozili starejšega letnika (vozilo znamke Ford Galaxy letnik 2002, vozilo znamke BMW letnik 2001), pri čemer sta bili obe vozili leta 2009, ko je prišlo do njune zamenjave, ocenjeni na 5.000,00 EUR, ni prerekal. Navedba, da je bilo vozilo znamke Ford Galaxy na tožničino ime registrirano šele v letu 2007, je pritožbena novota, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Toženec to prvič navaja v pritožbi, ne da bi izkazal nekrivdo za neuveljavljanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Odveč je pritožbeno prikazovanje, da tožnica zaradi šibkega finančnega stanja ni imela lastnih sredstev za nakup vozila Ford Galaxy.

11. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v dokazno oceno sodbe, ki je sledilo tožničini izpovedi. Tožnica je ob zaslišanju prepričljivo opisala, kako je bila sprva lastnica vozila znamke Renault Twingo, po prodaji katerega je kupila avtomobil znamke Ford Galaxy (že po rojstvu otrok, ko ni več živela skupaj z G. M.). Prepričljivo pa je pojasnila tudi (čeprav za predmetni postopek ni odločilno), zakaj je lastništvo vozila Ford Galaxy prepisala na svojo hči T. R. in kasneje kot lastnico avtomobila znamke BMW slednjo tudi navajala kot lastnico.

12. Pritožbene trditve ne vzbujajo pomislekov v pravilnost zaključka sodbe, da sporni avto ni skupno premoženje tožnice in G. M. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje od toženca zahteva bistveno višji dokazni standard, čeprav je pretežno dokazno breme na strani tožnice. Tožnica je za trditve, da se je njeno razmerje z (dolžnikom) G. M., s katerim ima dvojčka (roj. 14.1.2006), končalo že konec leta 2005, predložila dokaze. S sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu Np 18/2006 z dne 5.6.2006 je bila določena dodelitev obeh otrok v vzgojo in varstvo materi ter določena višina preživnine, stiki pa so bili urejeni s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 42/2009 z dne 15.6.2009. S tem je zadostila svojemu dokaznemu bremenu in bi moral toženec, ki je sicer trdil, da je tožnica z G. M. živela v zunajzakonski skupnosti še ob rubežu (29.10.2009), ponuditi trditve. Zgolj dejstvo, da je G. M. prihajal na naslov tožničinega prebivališča (po navedbah tožnice je hodil samo po otroke), tega ne dokazuje, da so bili vsi postopki v zvezi z dodelitvijo otrok fiktivni, pa ne trdi več. Tožnica ni trdila, da ni živela skupaj z G. M., temveč, da kljub rojstvu otrok, niso podane okoliščine, ki bi njuno zvezo opredeljevale kot zunajzakonsko skupnost (pripravljalna vloga 11.12.2012). Prepričljivo je pojasnila, da sta se z G. M.razšla že v času nosečnosti, najmanj tri leta pred rubežem. G. M., na čigar izpovedbo se sklicuje toženec (v dokaz neverodostojnosti tožničine izpovedbe), je potrdil, da sta s tožnico nekaj mesecev živela skupaj, vendar je že pred tem povedal, da sta se s tožnico razšla, ko je zanosila (izpovedba priče 16.8.2013).

13. Dejstvo, da je G. M. občasno vozilo (tožnice) znamke BMW uporabljal (po ugotovitvi sodbe je vozil otroke v vrtec), ne nudi podlage, kot pravilno oceni sodba, da je avtomobil njegov. Sicer pa je G. M. pri družbi B., d.o.o., kjer je bil zaposlen, vozil podobno službeno vozilo znamke BMW, karavanske izvedbe, česar toženec, kot zmotno trdi v pritožbi, ni uspel izpodbiti. Dejstvo, da vozilo ni bilo v lasti družbe B., d.o.o., temveč v lasti I. B. (lastnika družbe), ni pomembno.

14. Pritožbene trditve, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo, za odločitev niso pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Po povedanem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni materialnih in procesnih razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Toženec do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Tožnica, ki je na pritožbo vsebinsko odgovorila, pa je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ji je priznalo 334,77 EUR (nagrada za pravno sredstvo po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi; v nadaljevanju ZOdvT 254,40 EUR, pavšal po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, 22 % DDV) in jih naložilo v plačilo tožencu.

17. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju Občne seje Vrhovnega sodišča 13.12.2006. (1) Pritožbena trditev, da je iz poizvedb na Upravni enoti razvidno, da tožnica ni bila lastnica Renault Twingo pred (domnevno) zamenjavo za Ford Galaxy.

(2) Pritožba izpodbija pravilnost odločitve, da je bila tožnica lastnica vozila znamke Ford Galaxy, s trditvijo, da je neresnična izpovedba tožnice, da je vozilo Ford Galaxy kupila iz lastnih sredstev, ker je bila brezposelna in ni mogla imeti prihrankov.