Jedro

Revizija ni dovoljena zaradi nedoseganja revizijskega praga.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo: - da sta dolžna toženca, katerih obveznost ni solidarna, tožnici plačati 7.524,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 1996 do plačila, višji obrestni zahtevek pa je zavrnilo; - da mora prvi toženec tožnici izročiti mobilni telefon Benefon Delta s serijsko št. ... in - da morata toženca tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bo mogoča pri stanovanju št. 6 v drugem nadstropju stavbe v M., last tožencev, vsakega do 1/2, vknjižba hipoteke za zavarovanje terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 20.000 DEM po prodajnem menjalniškem tečaju Abanke d.d., Ljubljana na dan 25. 4. 1996, sicer bo takšno dovolilo nadomestila sodba.

2. Višje sodišče je pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča sta toženca vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Pravila o dovoljenosti revizije določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta je bil nazadnje noveliran z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D), ki velja od 1. 10. 2008 in je temeljito reformiral prav pravila, ki se nanašajo na revizijo. Vendar je v drugem odstavku 130. člena določil, da se, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih.

5. Po predpisih, veljavnih pred navedeno novelo je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 4.172,93 EUR oziroma prej 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP).

6. Če se tožbeni zahtevek nanaša na denarni znesek, se kot vrednost spornega predmeta, od katerega je odvisna pravica do revizije, vzame vrednost glavnega zahtevka (44. člen v zvezi z 39. členom ZPP). V konkretnem primeru se na takšen zahtevek nanaša z revizijo izpodbijana odločitev, da sta dolžna toženca tožnici plačati 7.524,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pri čemer njuna obveznost do tožnice ni solidarna. Obveznost, ki ni solidarna, je deljiva. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi po določbi drugega odstavka 393. člena Obligacijskega zakonika deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Skladno z navedenim znaša denarna obveznost vsakega od tožencev do tožnice polovico prej navedenega zneska (7.524,68 EUR), kar pomeni, da obveznost nobenega od njiju ne presega revizijskega praga in da je revizija v tem delu nedovoljena.

7. V primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Ta določba je v konkretnem primeru relevantna glede presoje dopustnosti revizije zoper pravnomočni odločitvi o izročitvi mobilnega telefona in o izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica glede zahtevka na izročitev mobilnega telefona vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla, vrednost spornega predmeta v zvezi z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila pa je navedla v višini 0.004 EUR oziroma 1 SIT. Z opustitvijo navedbe vrednosti spornega predmeta si je tožena stranka zaprla možnost revizije zoper pravnomočno odločitev, ki jo zavezuje tožnici izročiti mobilni telefon, zaradi nedoseganja revizijskega praga pa je nedovoljena tudi revizija zoper odločitev, ki jo zavezuje tožnici izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo.

8. Revizija tožene stranke je torej v celoti nedovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).