Jedro

Pripadajoče zemljišče k stavbi, za (del) katerega predlagateljica v tem nepravdnem postopku predlaga, da se določi kot pripadajoče, je z dnem 25. 7. 1997 že postalo last lastnika stavbe, ta pa je nato že v času veljavnosti SPZ s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal (2004).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, prvemu nasprotnemu udeležencu pa je dolžna povrniti njegove stroške tega pritožbenega postopka v višini 149,33 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka zavrnilo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1. Kot lastnica posameznega dela stavbe ID znak ... -1730-1 v stavbi z naslovom ..., ki je stavba v etažni lastnini s še tremi posameznimi deli stavbe, je predlagala, da se stavbi ID ...-1730, stoječi na nepremičnini katastrska občina ... parcela 896/10, določi pripadajoče zemljišče v smislu dovozne poti do stavbe, ki naj se odmeri od javne ceste parcela 908/7 po južnem delu parcele 896/33 do stavbe ID ...-1730, vključno z zemljiščem, kjer so na južni strani parcele 896/33 označena parkirišča, da bo vzhodno od stavbe prostor za zabojnike za odpadke, severno od stavbe pa tako, da bo odmerjenih 2,0 m2 pripadajočega zemljišča stavbe. Pod točko II izreka je odločilo o stroških, in sicer, da je predlagateljica dolžna povrniti stroške postopka drugemu nasprotnemu udeležencu v višini 447,98 EUR in prvemu nasprotnemu udeležencu v višini 149,33 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica po svoji pooblaščenki in uvodoma uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve postopkovnih pravil. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo, stroške pritožbe pa naj šteje kot nadaljnje stroške nepravdnega postopka.

3.Izpostavlja, da sodišče ni opravilo niti enega naroka, ni izvedlo predlaganega dokaza z ogledom na kraju samem in ni angažiralo predlaganega izvedenca s področja urbanizma, ob čemer izraža nestrinjanje s stališčem sodišča, da zbrani dokazi v spisu dajejo dovolj podlage za odločanje. Sodišče strank ni obvestilo, da bo odločilo na podlagi listin, zbranih v spisu. Pritožnici je bila zaradi neizvedbe po njej predlaganih dokazov odvzeta možnost, da dokaže utemeljenost predloga, kar predstavlja odvzeto pravico do izjave, s čimer uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev 23. člena Ustave RS. Opustitev izvedbe dokazov ima vpliv na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, sodišče pa je tudi kršilo postopkovna pravila, ker sploh ni ugotavljalo, ali je morebiti zemljišče parcela 896/33 k. o. ... pripadajoče zemljišče več stavbam, čeprav mora to dejstvo ugotavljati po uradni dolžnosti.

4.Navaja, da se je zemljišče sedaj parc. št. 896/33, ki predstavlja edini dostop do stavbe na parceli 896/10, kar bi sodišče z ogledom na kraju samem ugotovilo, uporabljalo za potrebe uporabe stavbe ID številka ...-1730, kar izhaja iz prostorskih aktov (Zazidalni načrt ...), ki potrjujejo, da se je celotno območje kompleksa TPC obravnavalo kot celota; slednje dokazuje tudi gradbeno dovoljenje iz leta 1988, izdano ..., kot tudi Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) TPC ...

5.Sodišče je svojo odločitev oprlo na pravno podlago iz tretjega odstavka 44. člena ZVEtL-1 in obrazložilo, da predlagateljica odkupne pravice ni zahtevala, soglasja o neobstoju ali omejitvi njihove pravice pa ni bilo. Prezrlo pa je, da lahko predlagatelj nepravdnega postopka dopolnjuje svoj predlog vse do zaključka postopka, torej do odločitve sodišča prve stopnje, ki pa ni navedlo, da bo zadevo zaključilo brez naroka, s čimer je predlagateljici onemogočilo, da uveljavi odkupno pravico in v kakšen obsegu ter tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ob ogledu na kraju samem bi lahko namreč sodišče za pripadajoče predlagano zemljišče k stavbi ID številka ...-1730 ugotovilo, da ima predlagani status, nadalje, da je isto predlagano pripadajoče zemljišče tudi pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli 896/9, in da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi ID številka ...-1730 tudi parcela 896/34, medtem ko bi z izvedencem urbanistične stroke lahko ugotovilo, za kakšen obseg pripadajočega zemljišča sploh gre in morebiti celo, ali je pripadajoče zemljišče k stavbama na parceli 896/10 in 896/9 tudi pripadajoče zemljišče k stavbi na parceli 896/26 (poslovna stavba ...). Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov napravilo napačne materialno pravne zaključke, ko se sklicuje na dobrovernost drugega nasprotnega udeleženca kot pridobitelja.

6.Sodišču očita, da je v obrazložitvi sklepa navedlo veliko dejstev, vezanih na Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), vendar ne da bi se opredelilo do njihovega pomena (glede zemljišč parc. št. 896/33 in 896/10). Čeprav kot nesporno navaja, da je bil celotni kompleks območja bivše A. prodan 2. 12. 2004 družbi B. d. o. o., upoštevajoč veljavna določila Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), pa za napačno šteje sklicevanje sodišča na omejitve razpolaganja po SPZ (tretji odstavek 105. člena), ko gre za pripadajoče zemljišče stavbe v etažni lastnini, ker ni mogoče postaviti trditve, da je parcela 896/33 solastnina skupnih delov, ki še ni opredeljeno kot pripadajoče zemljišče k objektu, ampak je po podatkih zemljiške knjige vpisano kot solastnina prvega in drugega nasprotnega udeleženca. Zato ni pravnih ovir, da se del zemljišča opredeli kot pripadajoče zemljišče eni ali več stavbam. Glede na zakonski pogoj glede uveljavljanja pripadajočega zemljišča za uporabo (datum obstoja zgradbe - pred 1. 1. 2003) predlagateljici ni znan pomen navedbe sodišča, da je bila stavba na parceli 896/10 (ID stavba ... - 1730) etažirana v letu 2014.

7.Nadalje izraža nestrinjanje z zaključkom o dobrovernosti drugega nasprotnega udeleženca, da kupuje nepremičnino od edinega in dejanskega lastnika nepremičnine in da mu ni moglo biti znano, da nepremičnino uporabljajo tudi drugi uporabniki, glede na stanje kupljene nepremičnine (zaključen poslovni kompleks, ki ni vezan zgolj na trgovinsko dejavnost, s katero se ukvarja drugi nasprotni udeleženec, ograjenost celotnega kompleksa, edina dostopna pot do vseh treh objektov). Isto zemljišče se je za potrebe stavbe na parceli 896/10 uporabljalo tudi pred letom 2003 oz. pred 2. 12. 2004, torej v času, ko je bilo območje še družbena lastnina, imetnik pravice uporabe C., ... in kasneje lastnik A., ko je na njej zgrajeni objekt potreboval zemljišče za dostop in dovoz, za parkiranje, za vzdrževanje, za hrambo odpadkov. Opozarja tudi na razhajanje, ki ga je moč ugotoviti v spisu, glede statusa objekta; sodišče izhaja iz namenske rabe - kotlovnica do prodaje nepremičnine B. d. o. o., čeprav je predlagateljica postavila trditev, da je leta 1990 nastala poslovna stavba, ki jo je uporabljala A. V zvezi z vsem omenjenim sodišče ni zaslišalo po predlagateljici predlaganih prič Č. Č., D. D. in E.E., zato ne more postavljati trditve, da predlagateljica ni dokazovala uporabe zemljišča za potrebe stavbe. Sodišče tudi povsem zanemari, da je zemljišče, za katerega predlagateljica predlaga, da se ugotovi kot pripadajoče, v solastnini, česar prav tako dokazno ne oceni v zvezi z dobrovernostjo drugega nasprotnega udeleženca, ki je vedel, da z nakupom ne bo postal izključni lastnik parcele 896/33. Parcela 896/26, na kateri stoji glavna stavba ID številka ... - 1725, je vpisana kot lastnina na skupnem delu stavbe, slednja pa ima skupaj 42 delov, pri čemer vsi etažni lastniki posameznega dela stavbe uporabljajo parcelo 896/33 za dostop do svojih nepremičnin in za potrebe parkiranja, kar izključuje dobro vero drugega udeleženca pri nakupu zemljišča parc. št. 896/33. Takšen zaključek zato nasprotuje dokazom v spisu (solastništvo nepremičnine 896/33, stanje stavbe ID številka ..., ki ima 42 delov z različnimi lastniki, zaradi česar ima stavba upravnika stavbe, v zvezi s čimer je predlagateljica v spis vložila dokazila). Očitek sodišča, da predlagateljica teh trditev ni podala, je v nasprotju z njenimi navedbami in dokazi v spisu, tudi predlaganimi dokazi po zaslišanju prič. Stavbi z ID ... - 1725 in 1728 (stoječa na parceli 896/9) nista bili vključeni v postopek, kljub predlogu predlagateljice, da se v ta postopek vključijo tudi lastniki teh stavb, če bo sodišče ugotovilo, da je predlagano pripadajoče zemljišče hkrati pripadajoče zemljišče k drugim stavbam, česar pa sodišče ni ugotavljalo, ker ni opravilo ogleda na kraju samem in ker ni angažiralo izvedenca urbanista, dejansko stanje pa je bilo zato nepopolno ugotovljeno.

8.Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, ker sodišče zapiše, da se uporabljajo pravila iz prvega odstavka 40. člena ZNP-1, po kateri vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, nato pa izhaja iz interesa, pri čemer napačno zaključi o podanem interesu izključno na strani predlagateljice. Ker sta dva nasprotna udeleženca etažna lastnika stavbe ID številka ...-1730, je predlog podan tudi v njunem interesu, čeprav sta bila v postopku pasivna, pa tudi v interesu prvega nasprotnega udeleženca, ki je pravni naslednik družbe B. d. o. o., in ima še danes v stavbi ID številka ... - 1725, katere etažni lastniki bi morali biti pritegnjeni v postopek, etažno lastnino.

9.V odgovoru na pritožbo se prva nasprotna udeleženka po pooblaščenki vsebinsko opredeljuje do pritožbenih navedb in se zavzema za zavrnitev pritožbe, poudarjajoč, da predlagateljici v postopku, kjer se narok opravi le, če je to smotrno, ni bila kršena pravica do izjave; stranke so si izmenjale večje število vlog, predlagateljica se je do vseh vlog nasprotnih udeležencev pisno opredelila, sodišče pa je ustrezno obrazložilo zavrnitev predlaganih dokazov. Predlagateljici ni bila odvzeta možnost odločanja o odkupni pravici, saj ni nikoli postavila predloga za ustanovitev odkupne pravice, za kar tudi sicer niso izpolnjeni pogoji. Sodišče je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in prav tako pravilno uporabilo materialno pravo. Stavba št. ... vse do leta 2014 ni bila v etažni lastnini, pravni prednik prvega nasprotnega udeleženca je kot lastnik celotnega kompleksa lahko s svojo na pravni podlagi pridobljeno lastninsko pravico prosto razpolagal in na pravnoposlovni način na drugega udeleženca prenesel solastninsko pravico na sedaj spornem delu nepremičnine.

10.Pritožba ni utemeljena.

11.Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.1

12.Sodišče prve stopnje je zavrnilno odločitev, ob tem, ko predlagateljica med postopkom na prvi stopnji ni zatrjevala, da obstojijo pogoji za ustanovitev odkupne pravice na podlagi ZVEtL-1,2 temeljilo na zaključku, da so vse nepremičnine območja takratne polnilnice brezalkoholnih pijač (tudi stavba z ID ...-1730), vključno s po predlagateljici zatrjevanim pripadajočim zemljiščem stavbe ID ...-1730, ki predstavlja del parcele 896/33, na dan 25. 7. 1997 (uveljavitev ZLNDL), postale lastnina pravne osebe, takrat ..., d. d., oz. njene pravne naslednice ..., d. o. o.; lastnik stavbe ID ...-1730 je tako imel lastninsko pravico na zemljišču, neposredno namenjenem ali potrebnem za redno rabo te stavbe, nakar je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 2. 12. 2004 pri vseh nepremičninah lastninska pravica prešla na B. d. o. o.. Pripadajoče zemljišče k stavbi ID ...-1730 je zato že postalo last lastnika te stavbe, vendar pa je ta, še preden je stavba ID ...-1730 postala etažna lastnina in že v času veljavnosti SPZ, s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal; drugi nasprotni udeleženec je na delu parcele 896/33, ki je predmet predloga predlagateljice, že v letu 2008 s pravnim poslom, ki ga je sklenil z edinim zemljiškoknjižnim lastnikom vseh obravnavanih nepremičnin in je bil v zemljiški knjigi tudi izveden, v dobri veri, ki je predlagateljica ni uspela izpodbiti, pridobil solastninsko pravico.

13.Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi udeležencev, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi,3 in po izvedenem dokaznem postopku,4 pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva in pri odločanju uporabilo pravilno zakonsko podlago. Določba člena 41 ZVEtL-1 določa pogoje za dopustnost postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na podlagi citiranega zakona. Te je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, kot to izhaja iz točke 19 obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je ob izpolnjevanju procesnih predpostavk iz citiranega člena predlog pravilno obravnavalo vsebinsko in, upoštevaje tretji odstavek 44. člena ZVEtL-1,5 predlog zavrnilo, glede na v zgornji točki povzete zaključke. Pritožnica v pritožbi pritrjuje zaključku sodišča, da je bila parcela 896/33 vseskozi del enotnega kompleksa, in ne nasprotuje nadaljnjemu, da je ob prehodu lastninske pravice na dan 25. 7. 1997 lastnik stavbe ID ...-1730 imel lastninsko pravico na zemljišču, ki ga je tudi uporabljal. Ob navedenem in ko v nadaljevanju pritožbe navaja kot nesporno, da je bil celotni kompleks območja bivše A. prodan 2. 12. 2004 družbi B. d. o. o., s tem priznava obstoj dejanskih okoliščin, povzetih v točki 22 in 23 obrazložitve prvostopnega sklepa, ki so podlaga za pravni zaključek, da je pripadajoče zemljišče k stavbi ID ...-1730, za (del) katerega predlagateljica v tem nepravdnem postopku predlaga, da se določi kot pripadajoče, z dnem 25. 7. 1997 že postalo last lastnika omenjene stavbe, ta pa je nato že v času veljavnosti SPZ s svojo lastninsko pravico na tem zemljišču kot edini lastnik veljavno razpolagal (2004). Ne drži pritožbena graja, da sodišče ne obrazloži pomena dejstev v zvezi z ZLNDL oz. vzpostavitve etažne lastnine stavbe ID .../1730 v letu 2014. Ti izhajajo iz celotnega konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa v ožjem pomenu, medtem ko iz slednjega ni razbrati pritožbeno izpostavljenega, za pritožnico spornega zaključka, da je parcela 896/33 solastnina skupnih delov. Hkrati pritožničino zgornje priznavanje okoliščin pomeni njeno strinjanje, da ni prišlo do neurejenosti v stvarnopravnem dejanskem stanju pripadajočega zemljišča k stavbi ID ...-1730 z izvorom v obdobju pred 1. 1. 2003, saj pridobljena lastninska pravica do trenutka odločanja ni bila obdržana, kot je to razvidno tudi iz celotnega konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa. Namen ZVEtL-1 je namreč prav v uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim stanjem pripadajočega zemljišča stavbe v povezavi s pravnimi posledicami, ki datirajo v čas prejšnje družbene ureditve, v kateri je veljalo obrnjeno načelo "superficies solo cedit"; ZVEtL-1 namreč ne predstavlja zakonskega okvirja za samostojno pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču. Zato v konkretnem primeru ob tem, ko je prvostopno sodišče zavrnilno odločitev sicer pravilno oprlo na tretji odstavek 44.člena ZVEtL-1, glede na namen zakona ne obstajajo niti pogoji za določitev pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL-1, upoštevaje člen 42,6 ki ga prvostopno sodišče sicer tudi navaja kot zakonsko podlago, na katero naveže uporabo člena 44 istega zakona.

14.Uveljavljano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP7 pritožnica obrazlaga z neizvedbo predlaganih dokazov - ogledom in določitvijo izvedenca s področja urbanizma. Pritožbeno sodišče odgovarja, da pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov res odraža enega od vidikov pravice do izjave, vendar ta ni absolutna. Sodišče lahko namreč zavrne dokazni predlog, če obstaja za to razumen oz. dopusten razlog8. V obravnavanem primeru se pritožbeno sodišče zaradi zavrnitve predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča iz razlogov, kot so že obrazloženi, strinja, da ogled in določitev izvedenca urbanista nista potrebna dokaza. Sodnikovo pooblastilo glede izvedbe dokazov iz drugega odstavka 213. člena ZPP je tako uporabljeno pravilno, saj je prvostopno sodišče razumno ocenilo, da v okviru prvostopnega postopka in v pritožbi izpostavljena dokaza za odločitev nista potrebna, zaradi česar je njuno izvedbo zavrnilo, kot to izhaja iz obrazložitve pod točko 24 izpodbijanega sklepa, s čimer je spoštovano tudi načelo racionalnosti in ekonomičnosti postopka. V okviru uveljavljane kršitve pravice do izjave se pritožnica ne sklicuje na neobrazloženost odločitve; v tem delu uveljavljana kršitev pravice do izjave ni konkretizirana. Zato ni utemeljeno njeno sklicevanje na zagrešeno absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. čl. ZPP.

15.Izpodbijani sklep tudi ne predstavlja odločbe presenečenja. Prepoved slednje strank ne varuje pred dejanskim presenečenjem nad sprejeto odločitvijo sodišča, temveč zgolj pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku, v katerem stranka sodeluje. Na tak način se stranko varuje pred položajem, v katerem bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa res ni izvedlo nobenega naroka, vendar ZNP-1, ki se uporablja od 15. 4. 2019 dalje9, drugače kot pred njim veljavni ZNP, v prvem odstavku 8. člena vsebuje splošno določilo, da mora biti sklep izdan po opravljenem naroku, če zakon ne določa drugače. ZVEtL-1 v prvem odstavku 29. člena (drugače) določa, da sodišče opravi narok, kadar je to po njegovem mnenju smotrno. Ali je bil spoštovan kriterij smotrnosti, se presoja glede na ponujene trditve in dokaze udeležencev, ki jih sodišče prve stopnje mora presojati oz. izvesti, da bi odločilo o predlogu, ne pa glede na morebitne navedbe in dokazne predloge, ki bi jih udeleženec potencialno šele lahko podal. Pritožnici pravica do sodelovanja v postopku, ki je predlagalne narave, in do izjave glede na določbo ZVEtL-1 ni bila kršena, ob tem, ko ji je sodišče vročalo vse vloge nasprotnih udeležencev, vključno z odgovorom na predlog drugega nasprotnega udeleženca, v katerem je ta podal navedbe o dejstvih v zvezi z ugovorom po členu 44/3 ZVEtL-1, na katerega se je tudi izrecno skliceval. Slednjega je sodišče predlagateljici vročilo v izjavo s podeljenim rokom, predlagateljica pa je na vse vloge (razen zadnje), tudi vlagala vsebinske pripravljalne vloge. Kljub temu, da bi v vlogah lahko odgovorila na navedbe nasprotnih udeležencev tudi z navajanjem okoliščin in dejstev glede odkupne pravice, v njih ni nikoli podala takšnih trditev niti predloga za odkup; konkretiziranih trditev ne podaja niti v pritožbi, v kateri prav tako ne poda niti samega predloga, čeprav v pritožbi navaja, da ji je bila uveljavitev odkupne pravice onemogočena. Zato ni pritrditi pritožbeni graji, da je sodišče kršilo pritožničino pravico do izjave tudi s tem, ko ni opravilo naroka, s čimer ji je, tako pritožba, onemogočilo, da uveljavi odkupno pravico in v kakšnem obsegu, niti ni pritrditi s tem povezani nadaljnji graji o kršitvi ustavne pravice iz 23. člena.

16.Z grajo, da sodišče ni zaslišalo po predlagateljici predlaganih prič Č. Č., D. D. in E. E., pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj zatrjuje, da bi sodišče v primeru njihovega zaslišanja dejansko stanje glede uporabe zatrjevanega pripadajočega zemljišča ugotovilo drugače. Graja je neutemeljena, saj z njo ne more omajati zaključkov, na podlagi katerih je prvostopno sodišče temeljilo že predhodno obrazloženo zavrnilno odločitev.10 Vse tri v pritožbi omenjene priče so bile namreč tekom postopka na prvi stopnji predlagane zaradi navedb predlagateljice o času izgradnje stavbe, stoječe na parceli 896/10, pri čemer je prvostopno sodišče sledilo listinskim dokazom glede njenih navedb o izgradnji pred 1. 1. 2003. Pritožnica šele v pritožbi prvič navaja, da bi imenovane priče izpovedale (tudi) o (sicer prav tako v konkretnih okoliščinah pravno nepomembni) uporabi zemljišča sedanje parcele 896/33 za potrebe stavbe ID znak ...-1730, s čimer pa prav tako ne more izpodbiti pravilnih zaključkov o prenehanju lastninske pravice lastnika stavbe ID ...-1730 na pripadajočem zemljišču v obsegu, kot ga je zatrjevala predlagateljica, kar je prvostopno sodišče obrazložilo v točkah 22 in 23 obrazložitve. Glede na razloge zavrnilne odločitve, ob tem, ko med postopkom na prvi stopnji ni bilo sporno, da zatrjevano pripadajoče zemljišče predstavlja del parcele 896/33, pravilnosti zaključkov ne načnejo niti pritožbene navedbe glede tega, da je predlagano pripadajoče zemljišče tudi zemljišče k stavbi, stoječi na parceli 896/9 in morebiti k stavbi, stoječi na parceli 896/26, ter da je pripadajoče zemljišče tudi parcela 896/34. Ogled ni bil potreben, zato pritožba z grajo zaradi neizvedbe tega dokaza ne more vzbuditi v dvoma v pravilni materialnopravni zaključek prvostopnega sodišča, ki temelji na popolnem in pravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Prav tako pritožba ne more uspeti z grajo, da zaradi nedoločitve izvedenca urbanista sodišče ni ugotavljalo, ali je zatrjevano pripadajoče zemljišče tudi pripadajoče zemljišče k drugim stavbam, v zvezi s čimer je že tekom postopka na prvi stopnji predlagala, da se v postopek vključijo lastniki tudi teh stavb. Zatrjevano dejstvo bi se ugotavljalo šele, če bi sodišče ugotovilo obstoj pogojev za določitev pripadajočega zemljišča, pri čemer pritožnica tudi sicer v pritožbi ne more uveljavljati kršitev v korist tretjih.

17.Pritožnica s sklicevanjem na določene, v točki 2 te obrazložitve že povzete listine, in glede na predpisano zakonsko določilo ZVEtL-1 časovno kasnejši predpis - Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu iz leta 2008 (OPPN ...; A22) v zvezi z zatrjevano enotnostjo kompleksa (tega je sodišče v pravno pomembnem obdobju ugotovilo) ne more izpodbiti zaključkov prvostopnega sodišča, ki so podlaga za zavrnilno odločitev. Prav tako neutemeljeno izpodbija v prvostopnem sklepu ugotovljeno dobrovernost drugega udeleženca kot dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja lastninske pravice na delu zatrjevanega pripadajočega zemljišča. Upoštevaje pravno poslovni način pridobitve (so)lastninske pravice na parceli 896/33, pritožnica s sicer obširnimi navedbami o vedenju drugega udeleženca ob nakupu glede uporabe citirane nepremičnine tudi s strani drugih in glede značilnosti območja, s takšnimi navedbami ali njihovim dokazovanjem (A23) ne more izpodbiti zaključka prvostopnega sodišča o njegovi dobrovernosti pri nakupu nepremičnine.

18.Neutemeljena je tudi graja glede podlage stroškovne odločitve, v okviru katere ni zaslediti zatrjevane nejasnosti in še manj nasprotja. Prvostopno sodišče je svojo odločitev, ki je pritožnica po višini ne izpodbija, oprlo na 40. člen ZNP-1, vendar pravilno ne na prvi, temveč na tretji odstavek, kar jasno izhaja iz obrazložitve.11 Ob zavrnitvi predloga za določitev pripadajočega zemljišča, za kar sta se zavzemala prvi in drugi udeleženec, ki sta se kot formalna udeleženca aktivno udeleževala postopka in predlogu nasprotovala, se pritožbeno sodišče pridružuje zaključku, da je bil postopek uveden in izveden izključno v interesu predlagateljice, kateri je zato sodišče pravilno naložilo povrnitev stroškov prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu. Postopek se ni končal na način, da bi sodišče določilo pripadajoče zemljišče, kar bi šele omogočilo zaključek, da gre za postopek v interesu vseh udeležencev. Zato pravilnosti zaključka prvostopnega sodišča pritožnica z navedbami, da je bil predlog vložen tudi v interesu čeprav pasivnih tretjega in četrtega udeleženca v postopku, ki sta etažna lastnika, kot tudi drugega udeleženca, in etažnih lastnikov drugih stavb, ne uspe omajati.

19.Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

20.Tudi glede stroškov pritožbenega postopka je bilo iz razlogov, ki izhajajo iz točke 12 te obrazložitve, uporabiti kriterij iz tretjega odstavka 40. člena ZNP-1, glede na to, da ZVEtL-1 nima posebnih določil glede stroškov. Postopek, upoštevaje zavrnilno odločitev, teče v izključnem interesu predlagateljice, zato je ta dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Hkrati je dolžna prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti njegove stroške tega pritožbenega postopka v višini 149,33 EUR, v roku in na način, kot to izhaja iz izreka. Stroške vsebinskega odgovora na pritožbo je pritožbeno sodišče ocenilo za potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 165. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1) in predstavljajo, v skladu z določbami Odvetniške tarife (Ur. l. RS 2/2015 s spremembami; nazadnje Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife - Ur. l. RS št. 70/22; OT): nagrado za sestavo odgovora na pritožbo - 200 namesto priglašenih 312,50 odvetniških točk (tar. št. 24, točka 3), materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 4 točke in 22 % DDV po 12. členu OT, kar skupno, upoštevaje vrednost odvetniške točke (0,60 EUR), znaša 149,33 EUR.

-------------------------------

1Vse v zvezi s členom 3 ZVEtL-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

2Kar v pritožbi izrecno priznava.

3Obrazložitev v točkah 3 do 11 izpodbijanega sklepa.

4Za povzetek po uradni dolžnosti pridobljenih listin glej točko 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa; ti dokazi, kot tudi dokazi, predlagani s strani udeležencev, so predmet nadaljnje obrazložitve sklepa.

5Ta določa, da se v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ugotavlja tudi, ali je lastninska pravica lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču ali na delu pripadajočega zemljišča prenehala, če je zemljiškoknjižni lastnik ali druga oseba lastninsko pravico na njem pridobila na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa.

6Ta v prvem odstavku določa, da je pripadajoče zemljišče zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe, in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi.

7Vse v povezavi s 42. členom ZNP-1, ki se uporablja tudi v nadaljevanju, ko se sodišče sklicuje na določbe ZPP.

8Glej na primer VS RS II Ips 698/2007 z dne 28. 10. 2010.

9Postopek je bil začet z vložitvijo predloga 31. 7. 2019.

10Niti jih ne more omajati neizvedba ogleda in določitve izvedenca urbanista, če na to meri pritožnica s svojimi v prvem delu pritožbe podanimi sicer posplošenimi navedbami o opustitvi izvedbe dokazov, ki ju konkretizira povsem v začetku pritožbe, vendar v zvezi z uveljavljanjem postopkovne kršitve.

11Glej točko 25 izpodbijanega sklepa.

-------------------------------

Zveza

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 29, 41, 42, 44 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 213