Jedro

Ker ima tožnica premoženje, ki je desetkrat višje kot je znesek sodne takse, ni podlage za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ali znižanje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu tožnice in jo oprosti v celoti plačila sodnih taks, podrejeno pa odloži plačilo do pravnomočnosti sodbe ali tožnici omogoča vsaj obročno odplačilo. Tožnica je v finančno negotovem položaju zaradi koronavirusa, saj se ukvarja in živi od gostinstva. Z bratom imata kavarno C., to je družbo M. d. o. o., katerega družbenika sva vsak do 1/2. Tožnica je tudi zaposlena. V času epidemije tožnica ni mogla opravljati svoje dejavnosti in sta z bratom celo morala dati podjetju kredit v višini 14.000,00 EUR. Situacija bo ponovno negotova v jesenskem času in vprašanje je, kako bodo preživeli. Ima visoke mesečne izdatke, saj preživlja dva otroka, ima kredit za stanovanje 924,00 EUR in stroške s podjetjem M. d. o. o. Vse nepremičnine, katere je podedovala pa so do 1/6 in jih je težko unovčiti. Takse so izjemno visoke. Predlaga odlog, saj bi se do pravnomočnosti odločbe vse že umirilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je vložila tožbo zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju in označilo vrednosti spornega predmeta glede na devet nepremičnin, katere med drugim uveljavlja v skupnem premoženju in delež 80% in za pet premičnin. Med drugim tudi uveljavlja, da spadajo v skupno premoženje denar na računu tožene stranke, vrednostni papirji 3.650 delnic K., 86 delnic T., vse vpisano na toženca in označila kot vrednost spornega predmeta: 396.000,32 EUR, 9.300,00 EUR, 1.898.772,00 EUR, 6.800,00 EUR, 62.143,00 EUR in 239.220,00 EUR. Ob takšni označeni vrednosti spornega predmeta je taksa 6.525,00 EUR. V tožbi je predlagala oprostitev plačila sodnih taks in ni predložila o tem dokazov. Zato jo je sodišče pozvalo s posebnim sklepom z dne 4. 5. 2020 (list. št. 15 do 16) in napisalo, kaj vse mora predložiti in na podlagi katerih določb ZST-1. 5. Tožnica je predložila izpolnjeni obrazec z dokazili (vse pod A 52 v posebnem spisu). Tam je navedla, da preživlja dva mladoletna otroka, katero premoženje ima in predložila dokazila o prejetih dohodkih od marca 2020 do vključno maja 2020. Iz plačilnih listkov izhaja, da je v marcu prejela 1.528,11 EUR, v aprilu 637,82 EUR in v maju 661,98 EUR. Sodišče prve stopnje pa je tudi po uradni dolžnosti ugotavljalo njene materialne pogoje.

6. Tako je vpogledalo podatke iz KDD, FURS, E-Risk, E-ZK in GURS-a ter podatke o stanju na transakcijskih računih tožeče stranke pri Banki A. d. d. in Banki B. d. d. Iz podatkov FURS je ugotovilo, da je v preteklih treh mesecih prejemala povprečno plačo 671,79 EUR oziroma 223,93 EUR na družinskega člana. Lastnica je 770 vrednostnih papirjev K., ki je po trenutnem tečaju vredno 64.372,00 EUR. Solastnica je več nepremičnin in je upoštevalo samo nepremičnine, ki niso predmet spora in sicer pet nepremičnin. Na transakcijskem računu 18. 6. 2020 je bilo 7.238,11 EUR (račun Banke A. d. d.), pri Banki B. d. d. pa 3.506,37 EUR.

7. Te zneske je tako treba prišteti k stanju mesečnih prihodkov na člana, kar pripelje po izračunu sodišča prve stopnje do občutnega preseganja višine majnega zneska 19.304,64 EUR po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ni mogoče uporabiti torej le kriterija zadnje plače, ampak je treba upoštevati tudi stanje na bančnih računih, kakor tudi zelo kvalitetne vrednostne papirje, ki jih ima v lasti tožnica in bi to zneslo po sedanjem tečaju 64.372,00 EUR.

8. Ker je na transakcijskih računih več kot 10.000,00 EUR prihrankov, z vrednostnimi papirji pa je to nekajkratni znesek, kot je sodna taksa, ni mogoče pritrditi pritožbi, da so podani pogoji za obročno plačilo ali zmanjšanje plačila sodne takse.

9. Pritožba trdi, da bo sedaj ogroženo preživljanje tožničinih otrok. Pritožbeno sodišče se pridružuje sodišču prve stopnje, da izračun pokaže, da s tem ne more biti ogroženo preživljanje otrok. Tožnica je predložila stanje, ki je že v času po razglasitvi epidemije, zato so podatki primerljivi in pravi.

10. V pritožbi kot novoto navaja, da je solastnica oziroma ima polovico poslovnega deleža pri podjetju M. d. o. o., ki ga ima skupaj z bratom in kjer je zaposlena. Trdi, da gre za gostinstvo in bo sedaj zaradi koronavirusa to ogroženo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za pritožbeno novoto in da pritožnica ni predložila dokazil o tem, kakšno je bilo poslovanje podjetja M. d. o. o. in tudi ne, da je do polovice družbenica v tem podjetju. Zato na te navedbe ni mogoče odgovarjati. Pritožba še trdi, da ni mogoče unovčiti tistih nepremičnin, na katerih ima solastninski delež. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo le plačo, prihranke in tisto premoženje, ki ga lahko takoj unovči (npr. 770 vrednostnih papirjev izdajatelja K. d. d.). Že iz tega premoženja izhaja, da zmore plačilo sodne takse in da pri tem ne bo ogroženo njeno preživljanje ali preživljanje njenih otrok. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da se stanje na transakcijskem računu Banke A. d. d. iz meseca v mesec povečuje, kar pomeni, da tožnica kljub nizkim mesečnim prihodkom, le-te ne porabi v celoti, pač pa jih celo v določenem delu prihrani. To vse kaže, da je življenjski standard tožnice dober in nikakor ni mogoče trditi, da je socialno ogrožena. V kolikor pa se bo ob plačilu novih taks njeno stanje zaradi koronavirusa tako poslabšalo, da bo ogroženo njeno preživljanje, pa bo tedaj lahko za naprej predlagala oprostitev bodočih sodnih taks. Odločitev temelji na določbi 11. člena ZST in 165. člena ZPP.