Jedro

Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka, predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog upnika z dne 9.11.2004, da se nadaljuje postopek proti R.K. zavrnilo in izvršilni postopek ustavilo.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o gospodarskih družbah odgovarja samostojni podjetnik za obveznosti z vsem svojim premoženjem. V izvršilnem postopku je bila zarubljena dolžnikova terjatev iz naslova zavarovalnice pri Z. T. d.d. in še ni bila izplačana in na podlagi tega je upnik pridobil zastavno pravico, ki z zaključkom stečajnega postopka nad dolžnikom ni prenehala. Enako velja za premičnine. Dolžnik je v teku izvršilnega postopka očitno razpolagal z zarubljenimi stvarmi, saj je sicer stečajni senat Okrožnega sodišča v Novem mestu, v postopku St ugotovil, da dolžnik na dan stečajnega postopka nima premoženja za poplačilo upnikov, oziroma je dolžnik lažno prikazal, da nima premoženja in je upnika oškodoval. To je bil razlog za ovadenje dolžnika po uradni dolžnosti.

Na pritožbo upnika je dolžnik odgovoril, da je upnik izgubil pravice po preteku 15 dnevnega roka od objave sklepa o začetku in zaključku stečaja v Uradnem listu, saj je po sklepu St upnik izgubil terjatev oziroma civilnopravno varstvo. Višina terjatve, ki je bila zarubljena s sklepom z dne 19.5.2004 ni bila določena, z rubežem premičnin pa predmeti niso bili označeni ali odpeljani v hrambo. Dolžnik premoženja razen invalidske pokojnine nima in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo potem, ko je zavrnilo predlog upnika, da se nadaljuje postopek proti fizični osebi, to je R. K., ker je menilo, da je odločilno, da terjatev izhaja iz časa pred začetkom stečajnega postopka in da upnik svojih terjatev ni prijavil v stečajnem postopku, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja z materialnopravno podlago sodišča prve stopnje v zvezi s tem spornem razmerjem. Tudi pritožbeno sodišče šteje za odločilno dejstvo, da ima upnik terjatev do dolžnika oziroma uveljavlja izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku, to je zamudna sodba opr. št. P 228/00, z dne 5.10.2000, predlog pa je bil vložen 29.5.2001 (list. št. 1). Nato je izvršba tekla, bil je izdan sklep o izvršbi, bil je opravljen rubež premičnin v letu 2001 in rubež zavarovalnine na podlagi novega izvršilnega sredstva v letu 2004 (o tem je postal sklep o izvršbi pravnomočen 14.6.2004). Nato je upnik sporočil sodišču 9.11.2004, da je bil 29.5.2004 uveden stečajni postopek in sklep o stečaju samostojnega podjetnika objavljen v Uradnem listu dne 6.10.2004 ter predlagal sodišču, naj nadaljuje izvršbo na podlagi 5. člena Zakona o gospodarskih družbah.

Ob takem dejanskem stanju, ki ga pritožba ne graja, ima sodišče prve stopnje prav, da ker upnik ni priglasil terjatev v stečajnem postopku oziroma v skrajšanem postopku ni podal pritožbe proti sklepu stečajnega senata, izgubi pravico nadaljevati postopek proti dolžniku. Če upnik terjatve ne prijavi v prekluzivnem roku za prijavo terjatev, potem preneha procesna predpostavka pravnega interesa za vodenje pravde oziroma izvršbe (primerjaj komentar Plavšak N. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV, Ljubljana, 1997, stran 246). Pravni interes je procesna predpostavka, ki jo mora imeti upnik tako ob začetku postopka, pa vse do konca postopka. Če pravnega interesa ni več, sodišče razveljavi opravljena procesna dejanja in predlog oziroma tožbo zavrže. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje ni odločilo o opravljenih izvršilnih dejanjih. Upnik namreč navaja, da so bile določene terjatve zarubljene in meni, da s prenehanjem terjatve zaradi stečaja dolžnika še ni prenehala izvršba.

Ker sodišče prve stopnje o tem ni odločalo, gre pa za predhodno odločitev pred ustavitvijo izvršbe, pritožbeno sodišče ni moglo odločati samo, saj bi to pomenilo, da dolžniku vzame pravno sredstvo.

Zaradi zmotne uporabe 1. odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je ostalo dejansko stanje v zvezi z opravljenimi izvršilnimi dejanji nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu upnika. Pri tem naj ugotovi, ali ima upnik pravni interes za nadaljevanje izvršbe, kaj je z opravljenimi izvršilnimi dejanji oziroma zatrjevano zastavno pravico in nato naj o zadevi ponovno odloči. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je zastavna pravica stranska pravica (akcesorna), ki je v svojem obstoju vezana na obstoj zavarovane terjatve (z izjemo na področju hipoteke, primerjaj Komentar stvarnoprvnega zakonikam, Juhart M., Nova slovenska zakonodaja, GV, Ljubljana 2004, stran 597 in naslednji). Zastavno pravico je mogoče ustanoviti sicer tudi za pogojno terjatev (dolžnik torej zmotno meni, da ni mogoče zavarovati bodočih in pogojnih terjatev), vendar je treba upoštevati tudi določbo 137. člena SPZ, ki ureja, da če preneha zavarovana terjatev, zastavna pravica preneha, razen če zakon določa drugače. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.