Jedro

Akta, ki ga je izdal organ, ki ni oblastveni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je dne 10. 6. 2010 pri Upravnem sodišču RS, Oddelek v Celju, vložil tožbo zaradi odprave odločbe Rokometnega kluba A. z dne 2. 12. 2008, s katero je tožena stranka tožniku izrekla skupno denarno kazen 25.000,00 EUR.

Tožnik v tožbi dokazuje pravočasnost vložitve tožbe, saj naj bi sporno odločbo prejel šele 11. 5. 2010 in pojasnil, da je bil s toženo stranko v pogodbenem odnosu na podlagi Pogodbe o nastopanju igralca za RK A. , ki je bila sklenjena 23. 1. 2006 v C. Pojasnjuje trajanje te pogodbe in razlaga določbo 10. člena te pogodbe, ki govori o možnosti sporazumne ali predčasne prekinitve pogodbe. Tožnik je v imenovanem klubu želel igranje prekiniti po končani sezoni 2007/2008 in igrati v drugem klubu, vendar soglasja ni dobil. Kljub temu je z novim klubom, RK B., podpisal pogodbo o nastopanju. Pojasnjuje ravnanje RK kluba A. po prejemu odločbe Registracijske komisije RZS o registraciji tožnika za RK B. in se v zvezi s tem sklicuje na pravilo Bosman. Sporno vprašanje je reševala arbitražna komisija EHF, kar predstavlja redno pravo pot v teh sporih in odločila, da se tožniku dovoli prehod v nov klub, ki mora toženi stranki plačati znesek 20.000,00 EUR, kot pogodbeno določeno odmeno za predčasno prekinitev pogodbe.

V nadaljevanju tožnik navaja podatke, s katerimi dokazuje, da se je z izpodbijano odločbo seznanil šele 11. 5. 2010 in pojasni, zakaj meni, da je izpodbijana odločba o kaznovanju nezakonita. Navaja, da izrek sporne odločbe, da se tožniku izreče 20.000,00 EUR denarne kazni, temelji na ugotovitvi tožene stranke, da je 1. 7. 2008 prestopil v RK B., ko je še imel veljavno pogodbo s toženo stranko, ter da se dne 13. 9. 2008 samovoljno ni udeležil tekme v D., za kar mu je bila izrečena kazen 5.000,00 EUR. V nadaljevanju tožbe izčrpno pojasnjuje, zakaj je sporna odločitev nezakonita in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006 in nadaljnji-v nadaljevanju ZUS-1), je predmet izpodbijanja v upravnem sporu dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt opredeljuje ZUS-1 v drugem odstavku 2. člena, kot upravno odločbo in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanje upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

V konkretnem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo rokometnega kluba A., z dne 2. 12. 2008, s katero je bilo odločeno, da se tožniku izreče 20.000,00 EUR denarne kazni, ker je 1. 7. 2008, v času še veljavne pogodbe z RK A. z dne 23. 1. 2006, sklenil pogodbo z RK B., kar predstavlja kršitev 8. alinee 21. člena Pravilnika o nagrajevanju in sankcioniranju igralcev, trenerjev in ostalih članov Rokometnega kluba A. in izreče 5.000,00 EUR denarne kazni, ker se dne 13. 9. 2008 samovoljno ni udeležil tekme v D. Ker se s tožbo zahteva odprava prej navedenega akta, je v zadevi ključnega pomena ugotovitev, ali ima ta akt naravo dokončnega posamičnega akta, o katerega zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). ZUS-1 v določbi drugega odstavka 2. člena, kot upravni akt po tem zakonu šteje dokončni posamični akt, s katerim državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v postopku.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt izdal Rokometni klub A. 2. 12. 2008. Gre za akt, ki ga je izdal organ, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil, saj jih Rokometni klub A. nima, oziroma jih niti ne zatrjuje.

Ker torej izpodbijani akt ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, torej ni akt, ki bi ga bilo mogoče na podlagi prej citiranih določb ZUS-1 izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo, na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.

K 2. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.