Jedro

Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku ni preklical. To pa ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku, ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi skrbnik za poseben primer odvetniku pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje skrbniku za poseben primer na odločitev v tej zadevi ne more vplivati.

Ob upoštevanju določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena, je pravilno stališče organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana. Razlastitev predmetne nepremičnine je tudi nujno potrebna za dosego javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Glede na to, da sporna parcela meri le 2 m2 in da bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa, zgrajena pa bo tudi kolesarska steza in pločnik za pešce, kar vse predstavlja predvsem večjo prometno varnost, da sta tudi omenjena pogoja po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom F. povrniti stroške tega postopka v znesku 203, 30 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil: - da se v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije zaradi novogradnje obvoznice Šmartno pri Litiji na cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347 razlasti nepremičnina parc. št. 1006/3 k.o. … v izmeri 2 m2, ki je v lasti tožnice do celote (1. točka izreka); - da razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico in nastopi posest na nepremičnini iz 1. točke izreka te odločbe z dnem vročitve te odločbe (2. točka izreka); - da je razlastitvena upravičenka dolžna začeti z gradnjo objekta iz 1. točke izreka te odločbe v roku treh let od vročitve te odločbe (3. točka izreka); - da se vknjižba lastninske pravice v korist Republike Slovenije pri nepremičnini iz 1. točke izreka te odločbe ter izbris zaznambe razlastitvenega postopka pri nepremičninah parc. št. 1006/3 in 1006/4 k.o. … izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti (4. točka izreka); - da se razlastitveno upravičenko in razlastitveno zavezanko glede odmere odškodnine za razlaščeno nepremičnino napoti na Okrajno sodišče v Litiji (5. točka izreka); - da se v zemljiški knjigi po izvršenem prenosu lastninske pravice na razlastitveno upravičenko pri nepremičnini parc. št. 1006/3 k.o. … izbriše prepoved odtujitve in obremenitve v korist A.A. (6. točka izreka); - da pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti na nepremičnini iz 1. točke izreka te odločbe (7. točka izreka) ter da stroški razlastitvenega postopka v znesku 31,11 EUR, ki so nastali razlastitveni zavezanki B.B., bremenijo razlastitveno upravičenko (8. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je razlastitvena upravičenka 29. 11. 2010 vložila zahtevo za razlastitev dela nepremičnine parc. št. 1006/2 – njiva v izmeri 2 m2 k.o. …, last tožnice zaradi novogradnje obvoznice Šmartno pri Litiji na cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347. Navaja, da je razlastitev dela nepremičnine parc. št. 1006/2 k.o. … utemeljena in potrebna. Meni, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za razlastitev dela navedene nepremičnine, zato je v skladu s 100. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) v povezavi z 52. členom Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) dne 12. 1. 2011 izdal sklep, s katerim je ugotovil, da je izkazana javna korist za razlastitev ter odločil o uvedbi postopka razlastitve. Tekom postopka razlastitve je GURS, Geodetska pisarna Litija 1. 6. 2011 izdala odločbo o parcelaciji parc. 1006/2 k.o. …, na podlagi katere sta nastali novi parceli št. 1006/3 v izmeri 2 m2 in parc. št. 1006/4 v izmeri 1353 m2 k.o. …. Ker parc. št. 1006/3 k.o. … leži v ureditvenem območju trase obvoznice Šmartno pri Litiji, kar je razvidno iz 3. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za obvoznico Šmartno pri Litiji na cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347 (v nadaljevanju Odlok), se v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1 šteje, da je za obravnavano nepremičnino izkazana javna korist. Prav tako prvostopenjski organ ocenjuje, da je predmetna razlastitev za dosego javne koristi nujno potrebna in da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Država namreč z drugimi nepremičninami, ki bi bile za dosego zasledovane javne koristi ustrezne, ne razpolaga. Javna korist pa je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, saj bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa in z izgradnjo kolesarske steze in pločnika za pešce predvsem večjo prometno varnost. Pri tem pa poudarja, da razlastitvena upravičenka zahteva razlastitev izključno tiste parcele, ki leži znotraj trase načrtovane obvoznice. V zvezi z nujnostjo postopka razlastitve pa navaja, da je navedena nepremičnina potrebna za gradnjo gospodarske javne infrastrukture – ceste, ki je v javnem interesu. Nujnost postopka terjajo roki izgradnje, ki so opredeljeni v Načrtu razvojnih programov 2009-2012, za kar so zagotovljena tudi finančna sredstva, kar terja izpeljavo nujnega postopka s pridobitvijo posesti in prenosom lastninske pravice pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi.

Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper odločbo prve stopnje zavrnil. V obrazložitvi v zvezi z obstojem javne koristi za razlastitev predmetne nepremičnine ter glede sorazmerja s posegom v zasebno lastnino poudarja, da gre v tem primeru za izgradnjo obvoznice v mejah sprejetega podrobnega občinskega prostorskega načrta, ki glede na strokovne podlage očitno predstavlja optimalno celovito prostorsko rešitev. Sam namen izgradnje obvoznice preko predmetnih parcel je pogojen z njihovo lego in vključenostjo v Odlok, s čimer je že določen potek ceste, kot je projektiran do predmetnih parcel in dalje. Predlog za razlastitev je tako po mnenju organa druge stopnje treba presojati tudi s stališča ostalih parcel, ki ležijo v območju urejanja in so po določilih Odloka vse namenjene gradnji enega objekta (ceste) in so vsa zemljišča za izvedbo in uresničitev namena Odloka nujno potrebna. Glede na opisana dejstva o izvedbi različnih zahtevnih in strokovnih opravil za določitev trase poteka ceste, sprejem Odloka in parcelacije, planiranje potrebnih sredstev ter njihovo črpanje in dejstva, ki so povezana z gradnjo cest, pritožbeni organ zaključuje, da je javna korist razlastitvenega namena (graditev obvozne ceste) v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (92. člen ZUreP-1) in izkazana tudi podlaga za izvedbo nujnega postopka (104. člen ZUreP-1). Pritožbene navedbe o slabem projektiranju in o poslabšanju pogojev za bivanje v stanovanjskem objektu, ki je v neposredni bližini, upoštevajoč, da navedbe niso dodatno obrazložene in utemeljene z dokazi, organ druge stopnje zavrača. Glede ugovora, ki se nanaša na (ne)pravilnost ravnanja upravnega organa prve stopnje glede upoštevanja skrbnika, postavljenega tožnici, pa se sklicuje na določbe prvega odstavka 47. člena, na 49. člen in na 57. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in odgovarja, da je bil skrbnik o postopku in njegovih pravicah in dolžnostih obveščen ter da do konca postopka odvetniku pooblastila ni preklical. Tožnica v tožbi, vloženi po skrbniku za poseben primer C.C., navaja, da iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa izhaja, da le-ta odvetnika D.D. še vedno šteje za pooblaščenca tožnice. Meni, da obe odločbi kršita temeljne določbe ZUP, v katerih je določeno, da morajo državni organi omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice, pri čemer je izrecno določena dolžnost uradne osebe, da stranko, ki ima podlago za uveljavljanje kakšne pravice, na to opozori. Kršeno je tudi načelo materialne resnice in določba 9. člena ZUP, saj je tožnici organ odvzel možnost izjave o navedbah nasprotne stranke oziroma možnost zaslišanja. Dejstvo je, da je uvodna procesna dejanja v postopku opravil odvetnik, ki se je skliceval na obstoj pooblastila. Vendar je isti odvetnik v postopku upravnemu organu predstavil, da je zdravstveni status zavezanke takšen, da nujno potrebuje skrbnika kot zakonitega zastopnika. Center za socialno delo … je skrbnika za poseben primer v osebi C.C. postavil, dejstvo pa je, da je prvostopenjski organ njegov položaj oziroma položaj tožnice v postopku ignoriral z eklatantno kršitvijo njenih procesnih upravičenj v postopku. Očita tudi kršitev 49. člena ZUP. Pri tem posebej izpostavlja, da je bil 6. 11. 2013 v zadevi opravljen narok oziroma ustna obravnava, na kateri tožnica ni bila navzoča, če se upošteva, da je bil njen zakoniti zastopnik – skrbnik za poseben primer, zaradi službene zadržanosti odsoten in se je nahajal v tujini, o čemer je predhodno obvestil prvostopenjski organ. Tudi ustna obravnava 2. 12. 2013 je bila opravljena v odsotnosti skrbnika tožnice, pri čemer je odsotnost ponovno opravičil zaradi službene poti v tujino. Opozarja tudi, da prvostopenjski organ izpodbijane odločbe prve stopnje ni vročil skrbniku za poseben primer C.C., kar je ugotovil pritožbeni organ in mu jo poslal. Vendar pa opozarja na to, da prvostopenjske odločbe nikoli ni prejel, saj se je med 8. in 13. 6. 2014 nahajal v Srbiji, kar potrjuje potrdilo o registraciji tujcev. Dalje navaja, da izpodbijana odločba ni zakonita, saj določa, da je razlastitvena upravičenka pridobila lastninsko pravico in nastopila posest na nepremičnini parc. št. 1006/3 k.o. … z dnem vročitve prvostopenjske odločbe. Posest je namreč dejansko stanje in nastopa posesti razlastitvenemu upravičencu dokument, kakršen je prvostopenjska razlastitvena odločba, ne more povzročiti. Izpodbijana odločba je po prepričanju tožnice nezakonita tudi zaradi neutemeljene razlage o sorazmernosti posega v zasebno lastnino oziroma interes ter javno korist. V konkretni situaciji izgradnja ceste pomeni, da se med njo in bivalno površino nerazlaščenega dela nepremičnine zavezanke ustvari višinska razlika, ki jo izkazuje 21 % naklon. Na njem bi moral biti izveden priključek za povezavo nerazlaščenega dela nepremičnine z novo cesto, takšnega naklona pa noben predpis ne dovoljuje oziroma ne tolerira. Na navedeno je bilo v postopku mnogokrat opozorjeno. Izpodbija tudi odločitev organa, da je sporni postopek potrebno izvesti po 104. členu ZUreP-1, torej kot nujni postopek. V zvezi s tem odločba po prepričanju tožnice nima ustrezne in sprejemljive obrazložitve. Sodišču predlaga, da zasliši skrbnika za poseben primer C.C. ter pričo E.E., Direkcija Republike Slovenije za ceste ter da izvede dokaz s postavitvijo izvedenca grafologa (v zvezi s podpisom na vročilnici, za katerega skrbnik za posebni primer zatrjuje, da ni njegov) in izvedenca gradbene stroke ter da po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi in prvo ter drugostopno odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje, toženki pa naloži povrnitev tožničinih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožnica hkrati s tožbo vlaga tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tem navaja, da izpodbijana odločba omogoča Republiki Sloveniji oziroma investitorju izgradnjo obvoznice Šmartno pri Litiji, da pri upravnem organu zahteva izdajo gradbenega dovoljenja. Izdaja gradbenega dovoljenja pa je povezana s pogojem izkazovanja upravičenja do gradnje, takšen izkaz pa je izpodbijana odločba. Poudarja, da se bo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja tožnica soočila z novo situacijo, katere bistvo je v tem, da morebitni nasilni poseg v zemljišče, ki je predmet razlastitvenega postopka, izgubi status posest motitvenega. Realizacija projekta pomeni, da je nepremičnina, ki ne bo razlaščena, v celoti in dobesedno odrezana od potne povezave. Med nerazlaščeno nepremičnino in zgrajeno cesto pa bo zazevala nekajmetrska odprtina, ki jo je možno povezati zgolj z 21 % naklonom povezovalne trase. Nobena odškodnina takšne situacije ne more sanirati. Da bi bil problem še veliko večji, pa je dejstvo obstoja velike verjetnosti, da bi se stanovanjski objekt, ki je v neposredni bližini predvidene gradnje, v izkopano jamo za izgradnjo ceste preprosto zrušil. V zvezi s tem predlaga zaslišanje C.C., postavitev izvedenca gradbene stroke ter ogled na kraju samem. Sodišču predlaga, da izda začasno odredbo, s katero zadrži izvršitev prvostopenjske in drugostopenjske odločbe ter Upravni enoti Litija prepove izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo obvoznice Šmartno pri Litiji, cesta R2-416, odsek 1346 in 1347 investitorju Republiki Sloveniji oziroma Direkciji RS za ceste.

Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve in v odgovoru na tožbo navedla, da je investicija sofinancirana iz evropskih sredstev, pri kateri je rok izvedbe ključnega pomena. Rok za dokončanje projekta izgradnje obvoznice Šmartno pri Litiji oziroma upravičenost stroškov po odločbi o dodelitvi EU sredstev je december 2015. Zato sodišče prosi za prednostno obravnavo tega upravnega spora.

Stranka z interesom – F. v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da zavrne predlog za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ter da tožbo zavrne, tožnici pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka.

Ker C.C., ki je predmetno tožbo vložil z navedbo, da zastopa tožnico kot skrbnik za poseben primer, k tožbi ni predložil ustreznega dokazila, da je tožnici postavljen kot skrbnik za poseben primer za predmetni upravni spor (CSD … ga je namreč z dopolnilno odločbo z dne 14. 2. 2013 postavil kot skrbnika za poseben primer tožnici za zastopanje v postopku razlastitve dela nepremičnine parc. št. 1006/2 k.o. …, ki teče pred Upravno enoto Litija št. 359-29/2010-27, ne pa tudi za sodni postopek s tem v zvezi), je sodišče, ki mora med postopkom na podlagi določbe 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, na podlagi določbe drugega odstavka 81. člena ZPP1 ter ob upoštevanju določbe 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR)2 CSD … z dopisom z dne 25. 8. 2014 pozvalo, da v najkrajšem možnem času izda dopolnilno odločbo o postavitvi skrbnika za poseben primer tožnici za predmetni upravni spor. Sodišče ugotavlja, da je CSD … je dne 28. 8. 2014 izdal dopolnilno odločbo št. 1221-25/2012 (list. št. 25-26), s katero je za zastopanje tožnice v upravnem sporu I U 1219/2014 postavil C.C..

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je sporna razlastitev parcele št. 1006/3 k.o. Vintarjevec - njiva v izmeri 2 m2, na kateri je vknjižena lastninska pravica v korist tožnice do celote. Tožnica pa v tožbi ugovarja tudi, da so bila v predmetnem postopku razlastitve kršena pravila postopka, in sicer zatrjuje, da ji je organ odvzel možnost zaslišanja oziroma izjave o navedbah nasprotne stranke, da je kršil načelo materialne resnice ter ji onemogočil, da zavaruje in uveljavi svoje pravice (7. člen ZUP).

V zvezi z vprašanjem sodelovanja tožnice v postopku razlastitve Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bila zahteva za razlastitev pri prvostopnem organu vložena 29. 11. 2010 ter da se v upravnem spisu nahaja pooblastilo, ki ga je tožnica dne 10. 12. 2010 dala za zastopanje v tem postopku odvetniku D.D., ki je, kot je razvidno iz upravnega spisa zadeve, tožnico v predmetnem upravnem postopku tudi zastopal. Dalje iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je odvetnik D.D. z dopisom z dne 28. 11. 2012, ki ga je prvostopenjski organ prejel 29. 11. 2012, sporočil, da je tožnica v zdravstveni situaciji, ki zahteva, da je pod skrbništvom. Pristojni CSD … je dne 14. 2. 2013 izdal dopolnilno odločbo, s katero je tožnici postavil skrbnika za poseben primer v osebi C.C. za njeno zastopanje v postopku razlastitve dela nepremičnine parc. št. 1006/2 k.o. …, ki teče pred Upravno enoto Litija, št. 359-90/2010-27 oziroma da za zastopanje v postopku pooblasti odvetnika oziroma za varovanko (tožnico) odobri že opravljena pravdna dejanja odvetnika. Po prejemu navedene dopolnile odločbe je prvostopenjski organ skrbnika za poseben primer C.C. z dopisom z dne 27. 2. 2013 seznanil z zahtevo za razlastitev sporne nepremičnine. Dopolnilno odločbo CSD … pa je vročil tudi odvetniku D.D.. Dalje iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je na ustno obravnavo z dne 6. 11. 2013 povabil tudi C.C. ter odvetnika D.D.. C.C. je organu poslal opravičilo z obrazložitvijo, da se navedene ustne obravnave ne more udeležiti zaradi službene zadržanosti tega dne. Se pa je omenjene obravnave udeležil tožničin odvetnik D.D.. Skrbniku za poseben primer C.C. pa je bil z dopisom z dne 12. 11. 2013 vročen zapisnik ustne obravnave z dne 6. 11. 2013. V zvezi s pozivom organa je C.C. le-temu poslal dopis z dne 22. 11. 2013, da odobritve opravljenih dejanj odvetnika D.D. ne daje, glede nadaljevanja njegovega zastopanja tožnice pa bo stališče oblikoval naknadno. Skrbnik za poseben primer C.C. je prvostopenjskemu organu opravičil tudi svojo udeležbo na ustni obravnavi dne 2. 12. 2013 zaradi službene odsotnosti, udeležil pa se je je odvetnik D.D.. Sodišče tudi ugotavlja, da se v upravnem spisu zadeve ne nahaja preklic pooblastila odvetniku D.D., ki bi ga podal tožničin skrbnik za poseben primer C.C..

Glede na opisani potek postopka, ki izhaja iz upravnega spisa zadeve ter ob upoštevanju določbe drugega odstavka 57. člena ZUP, po kateri pooblastilo ne preneha, če stranka umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakoniti zastopnik; pravni naslednik stranke oziroma njen novi zakoniti zastopnik pa lahko prekliče prejšnje pooblastilo, sodišče sodi, da so tožbeni očitki glede procesnih kršitev neutemeljeni. Kot navedeno v prejšnji točki te sodbe je tožnica pooblastila za zastopanje v predmetnem razlastitvenem postopku odvetnika D.D.. Po tem, ko je tožnica izgubila procesno sposobnost in ji je bil postavljen skrbnik za poseben primer, le-ta pooblastila odvetniku D.D. ni preklical. To pa ob upoštevanju citirane določbe drugega odstavka 57. člena ZUP pomeni, da je bila tožnica v tem postopku pravilno zastopana in da je bila tudi prvostopenjska izpodbijana odločba pravilno vročena odvetniku D.D., ki je tudi podal pritožbo zoper to odločbo in se v pritožbi skliceval na pooblastilo v spisu. Da bi C.C. odvetniku D.D. pooblastilo za zastopanje tožnice v tem upravnem postopku preklical, niti ne zatrjuje. Zato tudi morebitna ne vročitev odločbe prve stopnje C.C. na odločitev v tej zadevi ne more vplivati. Zaradi navedenega sodišče tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca grafologa, ki naj bi po navedbah v tožbi ugotovil, da vročilnice, ki naj bi dokazovala, da je C.C. prejel odločbo prve stopnje, le-ta ni podpisal. V zvezi z vprašanjem izpolnjenosti pogojev za razlastitev Iz 2. alineje drugega odstavka 3. člena Odloka izhaja, da ureditveno območje Odloka za obvoznico Šmartno pri Litiji na cesti R2-416 – odsek 1346 in 1347 vključuje tudi zemljišče oziroma del zemljišča s parc. št. 1006/2 k.o. …. Iz odločbe Območne geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Litija z dne 1. 6. 2011 izhaja, da je v postopku evidentiranja parcelacije parc. št. 1006/2 k.o. …, ki se s predmetno odločbo ukine, nastala parc. št. 1006/3 k.o. …, ki je predmet izpodbijane odločbe ter parc. št. 1006/4 k.o. ….

V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 se nepremičnina ob pogojih iz 92. člena tega zakona lahko razlasti za gradnjo ali prevzem objektov oziroma zemljišč gospodarske javne infrastrukture. Po določbi drugega odstavka 52. člena ZUPUDPP se šteje, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, izkazana, če je predvidena v načrtu. Ob upoštevanju citiranih določb ZUreP-1 in ZUPUDPP ter dejstva, da predmetna parcela leži v ureditvenem območju Odloka za izgradnjo ceste – obvoznice Šmartno pri Litiji, torej gre v tem primeru za gradnjo gospodarske infrastrukture, ki je predvidena v Odloku, se sodišče pridružuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da je v predmetni zadevi javna korist za razlastitev sporne parcele izkazana.

Razlastitev predmetne nepremičnine pa je po presoji sodišča tudi nujno potrebna za dosego navedene javne koristi in je tudi v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino (drugi odstavek 92. člena ZUreP-13). Kot že navedeno se sporna parcela nahaja v ureditvenem območju obvoznice Šmartno pri Litiji. Glede na to, da sporna parcela meri le 2 m2 in da bo načrtovana obvoznica zagotavljala večjo propustnost prometa, zgrajena pa bo tudi kolesarska steza in pločnik za pešce, kar vse predstavlja predvsem večjo prometno varnost, sodišče sodi, da sta tudi omenjena pogoja po drugem odstavku 92. člena ZUreP-1 v obravnavanem primeru podana.

V zvezi s tožbenim zatrjevanjem, da izgradnja sporne ceste pomeni, da se med njo in bivalno površino nerazlaščenega dela nepremičnine tožnice ustvari višinska razlika, ki jo izkazuje 21 % naklon, pa sodišče odgovarja, da v upravnem postopku stranka konkretiziranih trditev, da bi med nerazlaščeno nepremičnino in cesto zazevala nekajmetrska odprtina ter da obstaja tudi velika verjetnost, da bi se stanovanjski objekt, ki je v neposredni bližini predvidene gradnje, v izkopano jamo za izgradnjo ceste preprosto zrušil, sploh ni podala, še manj pa zanje ponudila kakršnekoli dokaze. V upravnem sporu pa stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). Zato sodišče tudi ni sledilo tožbenemu dokaznemu predlogu, da v zvezi z dokazovanjem gornjih navedb postavi izvedenca gradbene stroke. Iz upravnega spisa zadeve in tudi k tožbi predloženega dopisa Direkcije RS za ceste z dne 23. 5. 2014 sicer izhaja, da je Direkcija RS za ceste z namenom, da se ublaži naklon dostopne poti do tožničine stanovanjske hiše, pripravila več možnih rešitev, vendar se tožnica ni z nobeno od njih strinjala. Navedeni dopis pa ne potrjuje, da bi stanovanjskemu objektu, ki je v neposredni bližini gradnje, grozilo, da se bo v izkopano jamo za izgradnjo ceste zrušil oziroma da bi gradnja obvozne ceste kakorkoli ogrožala ta stanovanjski objekt. Tako je drugostopenjski organ po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je odpravil pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe, za kar mu daje pooblastilo določba prvega odstavka 251. člena ZUP. Podal pa je tudi pravilne razloge, na katere se sodišče, poleg navedenega v prejšnjih točkah te sodbe, tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

V zvezi s tožbenim ugovorom o nezakonitosti prvostopenjske odločbe zaradi tega, ker je v 2. točki izreka določeno, da je razlastitvena upravičenka pridobila lastninsko pravico in nastopila posest na sporni nepremičnini z dnem vročitve prvostopenjske odločbe, pa sodišče pojasnjuje, da je takšen izrek izpodbijane prvostopenjske odločbe v skladu z določbo prvega odstavka 104. člena ZUreP-1, ki določa, da se v primeru, da se razlastitev zahteva za namene iz prvega in drugega odstavka 93. člena tega zakona (za kar gre tudi v obravnavanem primeru – gradnja obvozne ceste, torej gospodarske javne infrastrukture), ki terjajo hitro pridobitev nepremičnin, mora biti razlog izbire in potreba uporabe nujnega postopka dodatno obrazložena in utemeljena; upravni organ odloča v zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon to določa drugače. Sodišče tudi sodi, da je organ v prvostopenjski odločbi in dodatno pritožbeni organ v odločbi druge stopnje nujnost predmetnega postopka razlastitve v zadostni meri obrazložil (glej: šesti odstavek na 9. strani prvostopenjske odločbe ter predzadnji in zadnji odstavek na 5. strani ter prvi odstavek na 6. strani pritožbene odločbe). Tako sodišče tudi ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

Po vsem povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Zavrniti pa je bilo potrebno tudi dokazna predloga za zaslišanje skrbnika za poseben primer C.C. in predlagane priče, saj tekom upravnega postopka izvedba teh dokazov ni bila predlagana in zato predstavljata nedopustno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1). V tožbi pa tudi ni pojasnjeno, zakaj ta dokazna predloga nista bila podani tekom upravnega postopka.

K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je bilo potrebno ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 zavrniti tudi tožničin stroškovni zahtevek.

K 3. točki izreka: O stroškovnem zahtevku stranke z interesom (vprašanje stroškov strank z interesom v ZUS-1 ni urejeno) je sodišče odločalo na podlagi 154. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja v postopku v upravnem sporu (glej sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013). Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je stranka z interesom nastopala na strani toženke. Ker tožnica s tožbo zoper akt toženke ni uspela, je stranki z interesom dolžna povrniti stroške. Stranko z interesom – F. je v postopku zastopalo državno pravobranilstvo. Po določbi prvega odstavka 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (v nadaljevanju ZDPra) se stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Po drugem odstavku 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), če vrednosti predmeta v postopku v socialnih in upravnih sporih ni mogoče določiti, znaša njegova vrednost 3.500 EUR. V obravnavanem primeru pa gre za nedoločljivo vrednost predmeta, ker je sporna razlastitev. Člen 12 ZOdvT napotuje na tarifo, v kateri so določene nagrade glede na vrednost predmeta, ki za 3.500 EUR znaša 141 EUR. Nagrada za postopek v upravnem sporu (tar. št. 3100) znaša tako 183,30 EUR (141 EUR x količnik 1,3). Sodišče je stranki z interesom priznalo tudi priglašenih 20 EUR pavšalnih stroškov za poštnino (tar. št. 6002). Tožnica mora tako stranki z interesom povrniti 203, 30 EUR stroškov postopka v 15 dneh od prejema sodbe.

K 4. točki izreka: Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, pod tam navedenimi pogoji. Glede na to, da je sodišče z izdajo predmetne sodbe o zadevi že pravnomočno odločilo, niso izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe. Zato je sodišče zahtevo za njeno izdajo ob upoštevanju določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zavrglo.