Jedro

Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.

Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zavrglo tožbo zaradi plačila 1.889,97 EUR s pp (I. točka izreka sklepa); v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru opr. št. V Ig 1921/94 z dne 18. 10. 1994 v delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da poravna terjatev v celoti (II. točka izreka sklepa).

Tožeča stranka vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki po sodni deski, nanjo ni odgovorila.

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. Su 72/2010-10 z dne 09. 02. 2010 prenešena z Višjega sodišča v Mariboru na Višje sodišče v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo (predlog za izvršbo z dne 22. 09. 1994) na plačilo 1.889,97 EUR s pp, ker tožeča stranka ni dopolnila naslova tožene stranke. Sodna pošiljka, ki je bila toženi stranki poslana dne 06. 03. 2009, se je namreč vrnila z oznako "preseljen". Navedlo je, da se tožeča stranka ni odzvala na poziv sodišča po določilu 1. odstavka 108. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 2. odstavkom 105. člena ZPP. Ker sodišču ni sporočila pravilnega naslova M.H., je to postopalo po določbi 5. odstavka 108. člena ZPP.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je vloženo tožbo zavrglo. Postopek se je namreč začel s predlogom za izvršbo leta 1994, v katerem je tožeča stranka (upnica) kot sedež tožene stranke navedlo naslov "P. 11/a, P.". V predlogu za izvršbo je bila tožena stranka (dolžnica) sicer res označena kot "M.Š.", torej zgolj s fantazijskim dodatkom firme tožene stranke kot samostojne podjetnice. Vendar pa je bil predlog za izvršbo, ne glede na takšno pomanjkljivo označbo, toženi stranki M.H. vročen dne 02. 11. 1994. Navedeno izhaja tudi iz okoliščine, da je tožena stranka dne 10.11.1994 (list. št. 9) vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem se je označila kot "M.Š., M.H., P. 1a, P.".

Čeprav je tožena stranka kasneje prenehala opravljati dejavnost samostojne podjetnice, pa to ne pomeni prenehanja tožene stranke, saj je bila ta že od vsega začetka dalje fizična oseba. Povedano drugače. Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP. Zato tudi ni mogoče šteti, da je tožeča stranka šele dne 25. 03. 2009 vložila tožbo zoper M.H. (kot fizično osebo).

Gre torej za primer, ko ena od strank med pravdnim postopkom spremeni naslov. V skladu z določilom 1. odstavka 145. člena ZPP, mora stranka, ki spremeni naslov do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. V tem primeru je bilo na toženi stranki, da bi spremembo naslova sporočila sodišču in ne na tožeči stranki, da popravi naslov, ki ga je pravilno navedla ob vložitvi predloga za izvršbo. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko. Sodišče prve stopnje je tako tudi ravnalo, ko je toženi stranki vročalo izpodbijani sklep.

Pritožba zato utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je sodišču sporočila pravilen naslov tožene stranke, zaradi česar ni bilo podlage za zavrženje tožbe. Sodišče prve stopnje, ki je tožbo tožeče stranke zavrglo, je zmotno uporabilo določilo 5. odstavka 108. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Ker pritožbeno sodišče omenjene kršitve ne more odpraviti samo, je moralo odločitev sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 354. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

Ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno določbo.