Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna v roku 15 dni toženki povrniti 384,76 EUR stroškov odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 7.319 SIT z zamudnimi obrestmi, zamudne obresti od zneska 500.000 SIT ter ji povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku za nadaljnji zahtevani znesek 1.200.000 SIT s pripadki je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Prisojena glavnica se nanaša le na premoženjsko škodo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo glede prisojenih zamudnih obresti od zneska 500.000 SIT, nadaljnjo pritožbo toženke in pritožbo tožnice pa je zavrnilo in v nespremenjenih izpodbijanih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Zoper zavrnilni del pritožbene sodbe je tožnica iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo vložila revizijo. Trdi, da sodišči pri odmeri odškodnine nista dali ustrezne teže dejstvom, ki izhajajo iz ekspertize in njene izpovedi ter da bi ji morali s pravilno uporabo 179. in 182. člena Obligacijskega zakonika prisoditi vso zahtevano odškodnino za telesne bolečine in neugodnosti v znesku 1.000.000 SIT, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa 700.000 SIT. Upoštevati bi morali tudi, da ji toženka še ni izplačala sporne odškodnine, da škodno stanje še vedno traja in da je zato obseg njene nepremoženjske škode občutno večji. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi tako spremeni, da toženko obsodi na plačilo še nadaljnje odškodnine v znesku 1.200.000 SIT z zamudnimi obrestmi in da jo obsodi na plačilo vseh njenih zaznamovanih pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru na revizijo obrazloženo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na revizijo.

Revizija ni utemeljena.

Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili prvostopenjsko in pritožbeno sodišče (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3), revizijsko sodišče ni upoštevalo revizijskih navedb, ki odstopajo od dejanskih ugotovitev nižjih sodišč (npr. da bo tožnica zaradi obravnavane poškodbe trpela bolečine tudi še dolgo v bodoče, da so zaradi nje zmanjšane življenjske aktivnosti tožnice, da ji toženka še ni izplačala odškodnine ...).

Revizijsko sodišče nadalje ugotavlja, da sta prvostopenjsko in pritožbeno sodišče pri odmeri odškodnine za prestane telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju ustrezno upoštevali merila iz 179. člena Obligacijskega zakonika (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 97/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Tožnica je v prometni nesreči 6.2.2004 utrpela distenzijsko poškodbo obvratnih mišic. Zaradi te poškodbe je med zdravljenjem trpela telesne bolečine in nevšečnosti, katerih podroben dejanski obseg je razviden iz razlogov na tretji strani prvostopenjske sodbe in na tretji strani pritožbene sodbe, obstoja drugih oblik nepremoženjske škode pa nižji sodišči pri tožnici nista ugotovili. Za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem sta ji odmerili odškodnino v znesku 500.000 SIT (sedaj 2086,46 EUR), enak znesek pa ji je toženka po vložitvi tožbe tudi že plačala. Škoda tožnice je bila s tem ustrezno uvrščena v širši okvir s primerjavo prisojenih odškodnin za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami, plačani znesek odškodnine pa tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za nastalo ji nepremoženjsko škodo.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožničino neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.

Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora tožnica povrniti toženki stroške odgovora na revizijo. Toženki je priznalo 600 točk za sestavo revizije, 20 točk za poročilo stranki o uspehu revizije, 2% materialnih stroškov ter 20% DDV na odvetniške storitve, kar ob sedanji vrednosti odvetniške točke (0,46 EUR) znese 349,08 EUR, skupaj s 35,68 EUR (8.550 SIT) sodne takse za odgovor na revizijo pa 384,76 EUR. Toženki ni priznalo 20 točk za poročilo stranki o vložitvi odgovora na revizijo, saj je nagrada za to opravilo že vključena v nagrado za sestavo odgovora na revizijo.