Jedro

Če tožena stranka vloži prepozen ali neobrazložen odgovor na tožbo, se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen. ZPP ne vsebuje nobene določbe o tem, da sodišče o tem izda poseben sklep. Enako velja za primer, če sodišče šteje, da je odgovor na tožbo vložen pravočasno. Če sodišče šteje, da odgovor na tožbo ni pravočasen, ga ne zavrže, pač pa v nadaljevanju presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu z določbo 318. člena ZPP. Če pa šteje, da je odgovor na tožbo pravočasen, razpiše pripravljalni narok (279.c člen ZPP).

Tožeča stranka se v pritožbi zavzema k taki presoji, ki bi narekovala izdajo zamudne sodbe. S tem zoper izpodbijano odločitev o tem, da se šteje odgovor na tožbo kot pravočasen, utemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Kot je bilo že pojasnjeno, se o presoji, da se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok (in ne gre za tožbo), v skladu z desetim odstavkom 112. člena ZPP vložena pravočasno, ne izda poseben sklep.

Posledično je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in I. točko izreka sklepa razveljaviti.

Sodišče prve stopnje je odločitev, da ni krajevno pristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu, oprlo na določbo prvega odstavka 22. člena ZPP.

Ker iz ugotovitve izpodbijanega sklepa izhaja, da v odgovoru na tožbo, ki ga je tožena stranka poslala pravočasno po pošti priporočeno, krajevni pristojnosti sodišča ni ugovarjala, sodišče prve stopnje v določbi prvega odstavka 22. člena ZPP ni imelo podlage za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v vlogi, poslani sodišču po izteku roka za odgovor na tožbo. Podana izjava tožene stranke o tem, da je med pravdnima strankama v družbeni pogodbi dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, je prepozna. Ugovor krajevne pristojnosti bi morala v konkretnem primeru tožena stranka podati že v odgovoru na tožbo. Ker tega ni storila, ga tudi sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot pravočasnega in se na njegovi podlagi izreči za krajevno nepristojno za odločanje v sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v I., II. in III. točki izreka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke in odločilo, da se šteje, da je odgovor na tožbo pravočasno vložen (I. točka izreka), da Okrožno sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu (II. točka izreka) in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Navedla je, da sklep izpodbija v celoti ter da uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z navodilom, da izda zamudno sodbo.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Ker niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožeče stranke zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka vložila zoper toženo stranko tožbo na Okrožno sodišče v Novem mestu zaradi sodne izključitve iz družbe A. d. o. o., Ljubljana, matična številka ... Sodišče prve stopnje je toženi stranki vročilo tožbo v odgovor 7. 10. 2021. Zadnji dan 30 dnevnega roka za odgovor na tožbo je bil **8. 11. 2021**. V spisu sta dva odgovora na tožbo. Eden je bil poslan priporočeno po pošti na Okrožno sodišče v Novem mestu 9. 11. 2021 in je prispel na to sodišče 10. 11. 2021. Drugega pa je tožena stranka poslala priporočeno po pošti na Okrožno sodišče v Ljubljani 5. 11. 2021. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je prejelo 9. 11. 2021 in ga z dopisom o odstopu pomotne vloge z dne 9. 11. 2021 poslalo Okrožnemu sodišču v Novo mesto k spisu I Pg 91/2021. Okrožno sodišče v Novem mestu ga je prejelo 12. 11. 2021. V vlogi z dne 17. 11. 2021 je tožena stranka pojasnila, da je v pravočasno poslanem odgovoru na tožbo (5. 11. 2021) navedla pravilno opravilno številko spisa (I Pg 91/2021), ne pa tudi sodišča, od katerega je prejelo tožbo, ker jo je pri študiju zadeve zavedlo dejstvo, da sta se tožeča in tožena stranka kot družbenika v družbeni pogodbi dogovorila, da je za spore med njima kot družbenikoma pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Zato je bila prepričana, da je tožeča stranka tak dogovor tudi spoštovala pri vložitvi tožbe ter je posledično odgovor na tožbo naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani. Sodišču je predlagal, da naj pri presoji pravočasnosti odgovora na tožbo upošteva izjemo iz desetega odstavka 112. člena ZPP.

6. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).

7. V konkretnem primeru je bil odgovor na tožbo izročen Okrožnemu sodišču v Ljubljani v zakonskem roku za odgovor na tožbo. Okrožno sodišče v Ljubljani je prejet odgovor na tožbo 10. 11. 2021 s priporočeno pošto poslalo na Okrožno sodišče v Novem mestu k zadevi I Pg 91/2021. 8. Na vprašanje, ali je bilo v času odstopa odgovora na tožbo Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno sodišče za odločanje v sporu, je odgovor nikalen. Tožeča stranka je namreč z vložitvijo tožbe o izključitvi družbenika iz družbe izbrala krajevno pristojno sodišče v Kopru, ne glede na dejstvo, da je ob vložitvi tožbe priložila tudi družbeno pogodbo, iz katere izhaja dogovor, da je za spore med družbeniki družbe pristojno sodišče v Ljubljani (četrti odstavek 69. člena ZPP). Ker ne gre za izključno, pač pa dogovorjeno krajevno pristojnost, se Okrožno sodišče v Novem mestu ob preizkusu tožbe ni imelo pravice izreči za krajevno nepristojno sodišče po uradni dolžnosti.1 To pa pomeni, da bi morala tožena stranka vložiti odgovor na tožbo na sodišče, od katerega je prejela poziv, da na tožbo odgovori pisno na Okrožno sodišče v Novem mestu k opravilni številki spisa I Pg 91/2021 (listovna številka 32 spisa). Tako stališče je zavzelo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vendar je glede na pojasnilo tožene stranke, ob uporabi določbe desetega odstavka 112. člena ZPP2 ocenilo, da je mogoče šteti, da je odgovor na tožbo vložen pravočasno, ker je vložitev te vloge na Okrožno sodišče v Ljubljani mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.

9. Če tožena stranka vloži prepozen ali neobrazložen odgovor na tožbo, se šteje, da odgovor na tožbo ni vložen (primerjaj z določbo prvega odstavka 278. člena ZPP). ZPP ne vsebuje nobene določbe o tem, da sodišče o tem izda poseben sklep. Enako velja za primer, če sodišče šteje, da je odgovor na tožbo vložen pravočasno. Če sodišče šteje, da odgovor na tožbo ni pravočasen, ga ne zavrže, pač pa v nadaljevanju presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v skladu z določbo 318. člena ZPP. Če pa šteje, da je odgovor na tožbo pravočasen, razpiše pripravljalni narok (279.c člen ZPP).

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje za odločitev o pravočasnosti odgovora na tožbo uporabilo inštitut vrnitve v prejšnje stanje in o tem, da se šteje, da je bil odgovor na tožbo vložen pravočasno, odločilo o vrnitvi v prejšnje stanje, katerega pravilnost je posledično presojal senat višjega sodišča (4. alineja drugega odstavka 366.a člena ZPP).

11. Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (116. člen ZPP). Ker je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sklepa odločilo, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje in da se odgovor na tožbo šteje za pravočasnega, v razlogih izpodbijanega sklepa pa navedlo, da je odgovor na tožbo (upoštevaje očitno pomoto vložnika) pravočasno izročen pristojnemu sodišču, je izrek sklepa v nasprotju sam s sabo in z razlogi sklepa, s čimer je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če je sodišče prve stopnje ocenilo, da se šteje, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo pravočasno, pomeni, da roka ni zamudila in tako tudi ne pravice, da odgovori na tožbo. Zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. To pa hkrati pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za to, da izjavo tožene stranke o očitni pomoti pri vložitvi odgovora na tožbo na Okrožno sodišče v Ljubljani šteje kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

12. Tožeča stranka se v pritožbi zavzema k taki presoji, ki bi narekovala izdajo zamudne sodbe. S tem zoper izpodbijano odločitev o tem, da se šteje odgovor na tožbo kot pravočasen, utemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Kot je bilo že pojasnjeno, se o presoji, da se šteje, da je vloga, ki je vezana na rok (in ne gre za tožbo), v skladu z desetim odstavkom 112. člena ZPP vložena pravočasno, ne izda poseben sklep.

13. Posledično je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in I. točko izreka sklepa razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

14. Sodišče prve stopnje je odločitev, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni krajevno pristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu (II. točka izreka), oprlo na določbo prvega odstavka 22. člena ZPP. Pri tem je zakonsko določbo o tem, da lahko poda tožena stranka ugovor o pristojnosti drugega sodišča najpozneje v odgovoru na tožbo, v konkretnem primeru uporabilo tako, da je v okvir podanega odgovora na tožbo upoštevalo tudi navedbe tožene stranke v vlogi z dne 18. 11. 2021. 15. Pritožnica odločitev izpodbija zato, ker vztraja na stališču, da tožena stranka ni pravočasno vložila odgovora na tožbo in da bi zato moralo Okrožno sodišče v Novem mestu tudi izdati zamudno sodbo. O tem, ali je odgovor na tožbo vložen prepozno in ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, se pritožbenemu sodišču v tem sklepu ni bilo treba opredeliti. Ker iz ugotovitve izpodbijanega sklepa izhaja, da v odgovoru na tožbo, ki ga je tožena stranka poslala pravočasno po pošti priporočeno (drugi odstavek 112. člena ZPP), krajevni pristojnosti sodišča ni ugovarjala, sodišče prve stopnje v določbi prvega odstavka 22. člena ZPP ni imelo podlage za obravnavo ugovora krajevne nepristojnosti, ki ga je tožena stranka podala v vlogi, poslani sodišču po izteku roka za odgovor na tožbo. Pozneje, šele 18. 11. 2021 podana izjava tožene stranke o tem, da je med pravdnima strankama v družbeni pogodbi družbe A. d. o. o. s sedežem v Ljubljani dogovorjena pristojnost sodišča v Ljubljani, je prepozna. Ugovor krajevne pristojnosti bi morala v konkretnem primeru tožena stranka podati že v odgovoru na tožbo. Ker tega ni storila, ga tudi sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati kot pravočasnega in se na njegovi podlagi izreči za krajevno nepristojno za odločanje v sporu.

16. To pa pomeni, da je procesno napačna tudi odločitev v II. in III. točke izreka izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tudi v tem delu ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Tako tudi VSRS Sklep I R 183/2018. 2 Če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.