Jedro

V primeru, če nasprotne stranke spora, ki so družinski člani prosilca, nimajo premoženja, prosilec pa jih je dolžan po zakonu preživljati, na materialni položaj prosilca in njegove družine dohodki in premoženje nasprotnih strank, ki jih je prosilec dolžan preživljati, ne morejo vplivati, dolžnost preživljanja pa vpliva na prosilčev materialni položaj. Po mnenju sodišča gre v takem primeru za dve relevantni okoliščini, ki bi ju bil organ dolžan pri uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP upoštevati in določbo na način kot v izpodbijani odločbi, uporabiti le v primeru obstoja dohodka in premoženja oseb, ki jih je prosilec dolžan preživljati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 679/2016 z dne 29. 3. 2016, se odpravi in se zadeva vrne toženki v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII K 27770/2014, zaradi kaznivega dejanja po prvem v zvezi z drugim odstavkom 192. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker prosilka presega cenzus, določen kot pogoj v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prosilko je v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) štel za samsko osebo, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP, ter mladoletna otroka za nasprotni stranki. Sklicuje se na zadevo, I U 32/2015, v kateri se je postavil na isto stališče, tožba, ki jo je vložila prosilka, pa je bila zavrnjena.

2. Tožnica v tožbi navaja, da mladoletna otroka tožnice nista nasprotni stranki v kazenskem postopku, ker je to državno tožilstvo, ampak njena otroka, ki ju preživlja in sta domnevna oškodovanca. Le kolikor bi se v postopku ugotovilo, da ju preživlja tretja oseba, bi se lahko zavrnilo njeno prošnjo, ob upoštevanju, da je samska oseba in da presega cenzus. Razlog, da sta domnevna oškodovanca v kazenskem postopku mladoletna otroka, ki ju sama preživlja, na finančno stanje tožnice ne vpliva v smeri, da bi bil zato njen dohodek višji. Za brezplačno pravno pomoč je bistvena okoliščina, koliko oseb upravičenec do BPP preživlja, in ne to, ali je v kazenskem postopku zaradi domnevnega kaznivega dejanja na škodo otrok. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP iz razloga preseganja finančnega cenzusa po ZBPP, pri čemer je štel tožnico kot samsko osebo.

6. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu.

7. Toženka je ob smiselni uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP tožnico kot prosilko za BPP štela za samsko osebo in prosilkinih mladoletnih otrok ni štela za njena družinska člana. Določba četrtega odstavka 14. člena ZBPP določa, da se, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena (določbi se nanašata na ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine), pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oz. nasprotni udeleženci, ne upoštevajo. Ratio določbe je, da se v primerih, ko družinski člani nastopajo z nasprotnimi interesi drug proti drugem, ne more tudi premoženje oziroma dohodek nasprotnih strank upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, saj njihovega premoženja prosilec nedvomno ne bo mogel izkoristiti za uveljavljanje svoje pravice v sporu, v katerem je udeležen z družinskimi člani. Posledice upoštevanja določbe je, da se takih družinskih članov, ki imajo svoje premoženje oz. dohodke, ne upošteva pri izračunu finančnega cenzusa do BPP.

8. Vprašanje, ki se pojavi je v primeru, da nasprotne stranke spora, ki so družinski člani prosilca, nimajo premoženja, prosilec pa jih je dolžan po zakonu preživljati. V takem primeru na materialni položaj prosilca in njegove družine dohodki in premoženje nasprotnih strank, ki jih je prosilec dolžan preživljati, ne morejo vplivati, dolžnost preživljanja pa vpliva na prosilčev materialni položaj. Po mnenju sodišča gre v takem primeru za dve relevantni okoliščini, ki bi ju bil organ dolžan pri uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP upoštevati in določbo na način kot v izpodbijani odločbi, uporabiti le v primeru obstoja dohodka in premoženja oseb, ki jih je prosilec dolžan preživljati. Da pa imata mladoletna otroka prosilke premoženje oziroma dohodke, torej da je iz navedenega uporabil določbo, ki mu nalaga, da ta sredstva izvzame kot mu sporna določba nalaga, pa iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa ne izhaja.

9. V obravnavani zadevi sodišče spreminja svoje stališče iz sodbe, I U 32/2015 z dne 3. 2. 2015, ki ga je podalo ob vsebinsko enaki določbi takratnega 21. člena ZBPP, ker bi uporaba določbe, na način kot jo uporablja toženka, v primerih, ko nasprotne stranke postopka premoženja in dohodkov nimajo, prosilec pa jih je dolžan preživljati, le temu lahko preprečila učinkovito sodno varstvo. Zagotoviti učinkovito sodno varstvo pa je namen ZBPP.

10. Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu). Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.