Jedro

Ker torej tožnica za dodelitev Zoisove štipendije uveljavlja dosežek, ki ga je dosegla na predhodni ravni izobraževanja, ki poleg tega sploh ne predstavlja izjemnega dosežka, ni izpolnila pogojev za Zoisovo štipendijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 15. 5. 2017 in št. ... z dne 26. 1. 2017 ter priznanje pravice do Zoisove štipendije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po 2. odstavku 24. člena ZŠtip-1 se izjemni dosežek iz predhodne ravni uveljavlja tudi v 2., ne le 1. letniku izobraževanja. Upošteva se izjemni dosežek iz zadnjih dveh let. Menjala je raven izobraževanja. Nastop na koncertu izpred manj kot dveh let kot izjemen dosežek uveljavlja pravočasno. Sodišče prve stopnje in toženec 2. odstavek 24. člena ZŠtip-1 razlagata zmotno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, s katerimi pritožbeno sodišče soglaša. Glede na pritožbene navedbe je potrebno poudariti zlasti naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi pravice do Zoisove štipendije za šolsko leto 2016/2017 za izobraževalni program Predšolska vzgoja, visokošolsko strokovno izobraževanje, A. fakulteta, Univerza v B. Tožnica je v 1. letniku tega izobraževanja sicer dosegla povprečno oceno 9,91 in je uvrščena med najboljših 5 % študentov svoje generacije, vendar pa nastop na C., ki so ga 16. 4. 2015 pripravili dijaki Srednje šole D., ne predstavlja izjemnega dosežka, ki bi ga lahko uveljavljala za dodelitev Zoisove štipendije.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1)2. Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti (21. člen Zštip-1). Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen ZŠtip-1, med drugim tudi, da je študent dosegel izjemni dosežek. Kaj šteje za izjemne dosežke, je opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1. Za izjemne dosežke po 7. alineji 1. odstavka 24. člena ZŠtip-1 šteje umetniško ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, dostopnih na območju celotne Slovenije, oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu. Natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov ureja Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij3. Po 11. členu Pravilnika se kot umetniško ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, šteje tisto delo, katerega pozitivni kritiki sta vpisani v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Kritiki morata biti v vzajemni bazi COBISS označeni v skladu s specifikacijo, objavljeno v dokumentu Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij, ki je javno objavljena na spletni strani http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf, pod točko 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika, pri čemer se upoštevajo le kritike, objavljene v tiskanih medijih.

7. Po 2. odstavku 24. člena ZŠtip-1 lahko vlagatelj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predhodne ravni izobraževanja, v vseh ostalih primerih pa izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat. Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da lahko vlagatelj izjemni dosežek izpred dveh šolskih ali študijskih let uveljavlja le ob prehodu med ravnmi izobraževanja, torej ob prvem vpisu na izobraževalni program oziroma vpisu v prvi letnik. Drugi odstavek 24. člena ZŠtip-1 je jasen in ga ni mogoče tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnica, torej da bi se izjemni dosežek iz predhodne ravni izobraževanja uveljavljal tudi v 2. letniku izobraževanja.

8. Ker tožnica Zoisove štipendije ne uveljavlja ob prehodu med ravnmi izobraževanja, temveč za 2. letnik fakultetnega šolanja, torej na isti ravni izobraževanja, nastopa na C. 2015 iz predhodne oziroma srednje šolske ravni izobraževanja ne more uveljavljati kot izjemni dosežek, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Sicer pa je pravilno zaključilo tudi, da nastop na C., ki so ga 16. 4. 2015 pripravili dijaki Srednje šole D., čeprav je bila novica o tem objavljena v E. in F., sploh ne predstavlja izjemnega dosežka v smislu 24. člena ZŠtip-1. 9. Ker torej tožnica za dodelitev Zoisove štipendije uveljavlja dosežek, ki ga je dosegla na predhodni ravni izobraževanja, ki poleg tega sploh ne predstavlja izjemnega dosežka, ni izpolnila pogojev za Zoisovo štipendijo. Vloga za njeno dodelitev je z izpodbijanima odločbama pravilno in zakonito zavrnjena, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane štipendije pa utemeljeno zavrnjen.

10. Iz istih razlogov je potrebno tudi pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 ZŠtip-1, Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 35/2014 – v nadaljevanju: Pravilnik.