Jedro

Sodišče ima dolžnost in pravico oceniti, ali so navedbe v opravičilu takšne narave, da opravičujejo izostanek iz glavne obravnave.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom I K 29851/2010 z dne 29. 11. 2010 zoper obtoženo D. H. na podlagi določbe drugega odstavka 307. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredilo pripor zaradi zagotovitve njene navzočnosti na glavni obravnavi. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 29851/2010 z dne 3. 12. 2010 pritožbo obtoženkinega zagovornika zoper sklep sodišča prve stopnje o odreditvi pripora zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Obtoženkin zagovornik je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, kršitve določb kazenskega postopka ter kot navaja „iz razloga po 427. členu ZKP“. V zahtevi trdi, da v času odreditve pripora niso bili podani priporni razlogi, da so bile razlog za neudeležbo obtoženke na glavni dne 29. 11. 2010 njene zdravstvene težave, ki jih sodišče ni upoštevalo ter da je obtoženka pred začetkom glavne obravnave preko svojega zagovornika izostanek na njej opravičila, kar da je sodišče v celoti prezrlo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo ugodi ter izpodbijani pravnomočni sklep v celoti razveljavi ter pripor zoper obtoženko odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP, predlagala zavrnitev zahteve. Navaja, da iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa izhajajo razlogi za odreditev pripora, ki niso v nasprotju s podatki spisa ter da ima sodišče pravico oceniti, ali so navedbe v opravičilu takšne narave, da jih je mogoče upoštevati.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obtoženki in njenemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik v uvodu zahteve za varstvo zakonitosti navaja, iz katerih zakonskih razlogov vlaga izredno pravno sredstvo, v obrazložitvi zahteve pa ne navede nobene zakonske določbe, ki naj bi jo sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o odreditvi pripora zoper obtoženko zaradi zagotovitve njene navzočnosti na glavni obravnavi, prekršilo.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče v sklepu o odreditvi pripora ugotovilo, da je bila obtoženka pravilno obveščena, da bo zoper njo dne 29. 11. 2010 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani potekala glavna obravnava, da se glavne obravnave ni udeležila ter da v opravičilu opisane zdravstvene težave ne opravičujejo njenega izostanka, poleg tega pa je ugotovilo, da njen dosedanji odnos do sodišča kaže, da se glavnih obravnav ne namerava prostovoljno udeleževati (na glavno obravnavo dne 12. 7. 2010 ni pristopila in izostanka ni opravičila, na dve kasnejši glavni obravnavi jo je bilo potrebno prisilno privesti). Na podlagi navedenega je sodišče utemeljeno ugotovilo, da se obtoženka glavni obravnavi izmika in nanjo noče priti, zato so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.

7. Prav tako ni mogoče pritrditi obtoženkinemu zagovorniku, da je sodišče v celoti prezrlo obstoj obtoženkinega opravičila zaradi izostanka z glavne obravnave ter njene zdravstvene težave. Sodišče ima dolžnost in pravico oceniti, ali so navedbe v opravičilu takšne narave, da opravičujejo izostanek iz glavne obravnave. Takšno presojo je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu opravilo ter ugotovilo, da iz opravičila ter pritožbi priložene zdravstvene dokumentacije ne izhajajo zdravstvene težave, zaradi katerih bi bila obtožena D. H. nezmožna priti na sodišče in sodelovati na glavni obravnavi. Kolikor se obtoženkin zagovornik s tem ne strinja ter navaja, da obtoženka z zdravstvenimi težavami ni mogla sodelovati na glavni obravnavi, uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

C.

8. Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanih kršitev ni našlo. Ugotovilo je, da je zahteva praktično v celoti vložena zaradi nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.