Jedro

Predlog je neutemeljen že iz razloga, ker tožnica predlog za prenos krajevne pristojnosti gradi na trditvah o nezakonitem in pristranskem ravnanju sodnice. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to lahko le razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. Tega sklepa ne more omajati dejstvo, da je sodnica A. A. predsednica pristojnega okrožnega sodišča in zato v hierarhično nadrejenem razmerju do drugih sodnikov tega sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrožnem sodišču v Kranju je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine zaradi nezakonito odvzete prostosti v zvezi s prisilno hospitalizacijo in izvršenim prisilnim zdravljenjem v Psihiatrični kliniki ... v letih 1999 in 2000. 2. Tožnica z vlogo z dne 21. 1. 2016 predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki jo utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. V bistvenem navaja, da je okrožna sodnica A. A. 6. 1. 2016 brez tožničine privolitve izdala sklep o imenovanju izvedenca psihiatrične stroke, in sicer je izvedensko delo zaupalo izvedenskemu zavodu v Republiki Sloveniji. Omenjenemu zavodu je poslalo sklep, še preden je začel teči rok za njegovo izločitev, s čimer je jasno prejudiciralo zavrnilno odločitev o še ne vloženem predlogu za izločitev izvedenca. S to odločitvijo sodišča je tožnici dejansko onemogočen dostop do sodišča do te mere, da jo odvrača od uveljavljanja pravnega sredstva, saj ji bo sodišče z izvršitvijo sklepa povzročilo nesorazmerno visoke stroške postopka. Iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah med drugim izhaja zahteva, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme pomeniti nepremostljive ovire za dostop do sodišča. Okrožno sodišče v Kranju vodi postopek tako, da bi se prikrilo dejstvo, da so bili država in lečeči psihiatri vpleteni v primer mučenja. Čeprav je bila tožnica na podlagi sklepa o oprostitvi stroškov postopka z dne 18. 9. 2003 oproščena vseh stroškov tega pravdnega postopka, sodišče veljavni sklep enostavno ignorira. S sklepom o postavitvi sodnega tolmača z dne 14. 1. 2015, s katerim je sodišče naročilo sodni prevod 263 strani sodnega spisa, je grobo poseženo v tožničino pravico do izjave. Tožnica je predlagala, naj sodišče pred postavitvijo tujega izvedenca v skladu s svojo dolžnostjo profesionalne skrbnosti pridobi natančne podatke o fiksni ceni izdelave tujega izvedenskega mnenja in ji zagotovi možnost, da se do pridobljenih podatkov izjavi. Sodnica je s svojim nezakonitim postopanjem tožnico že uspela prisiliti v modifikacijo dokaznega predloga tako, da je namesto tujega predlagala domače izvedence. Jasno je, da kombinacija treh domačih izvedencev s tujim izvedencem, ki ne zna slovenskega jezika in je izvedba dokaza povezana s prevodom, pomeni nepotrebno maksimiranje stroškov postopka preko vseh razumnih meja. Sodnica bi lahko pravočasno omejila dokumentacijo, relevantno za izvedenca, in o tem seznanila pravdne stranke, česar ni storila. Pred izdajo sklepa o postavitvi sodnega tolmača z dne 14. 1. 2015 nobene stranke ni pozvalo k založitvi predujma. Z opisanim postopanjem sodnica očitno krši temeljno načelo ekonomičnosti postopka in dolžnost, da se postopek izvede na najcenejši način. Prav tako sodišče v postopku ni zavarovalo tožničine pravice do tajnosti postopka, saj že ves čas kljub tajnosti postopka objavlja njene osebne podatke in opravilno številko zadeve na oglasni deski in spletni strani sodišča, kar je v nasprotju z določbami Sodnega reda. Sodišče nima pooblastila, da tožničine osebne podatke iznaša v Republiko Srbijo. V konkretnem primeru postopek v primerjavi z drugimi odškodninskimi spori traja nesorazmerno dolgo. Tožnica meni, da svojih pravic ne more učinkovito zavarovati s predlogom za izločitev sodnice, saj gre za predsednico sodišča, ki je nadrejena drugim sodnikom na tem sodišču. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP že iz razloga, ker tožnica predlog za prenos krajevne pristojnosti gradi na trditvah o nezakonitem in pristranskem ravnanju sodnice. Če obstaja dvom o nepristranskosti posameznega sodnika, je to lahko le razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti. Tega sklepa ne more omajati dejstvo, da je sodnica J. R. predsednica Okrožnega sodišča v Kranju in zato v hierarhično nadrejenem razmerju do drugih sodnikov tega sodišča. 7. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča tožnica ne zatrjuje. V primeru kršitve postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo stranke na razpolago pravna sredstva po ZPP, za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa zakonske mehanizme v skladu z Zakonom o sodiščih in Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki segajo na področje sodne uprave.

8. Drži, da je bila tožnica s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 9. 2003 oproščena vseh stroškov tega postopka, torej tudi plačila predujmov za izvedence (primerjaj 171. člen v času izdaje sklepa veljavnega ZPP). Vendar pa ravnanje sodišča v obravnavanem sporu, ki je tožnico pozvalo k plačilu predujma za izvedenca, ne utemeljuje sklepa, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist ene izmed strank in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno nepristransko sojenje z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Trditev, da je sodišče v nasprotju z osmo alinejo 18. člena Sodnega reda na oglasni deski in spletni strani kljub tajnosti postopka v sporni zadevi objavilo razpored obravnave, ni podprta z dokazom.

9. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.