Jedro

Vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnika krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) priznalo nadaljnje izvršilne stroške v postopkih In 30/2011, In 31/2011, In 27/2011, In 126/2011, VL 166176/2010, VL 83743/2010, VL 76992/2011, VL 138907/2011, In 12/2013, In 14/2013 in In 13/2013 v zneskih, navedenih v izreku sklepa; (II.), priznalo prijavljeno terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 572,18 EUR; (III), iz kupnine v znesku 29.181,50 EUR poplačalo najprej stroške postopkov v znesku 5.764,62 EUR, in sicer upnikov in v zneskih, navedenih v alinejah, prednostno terjatev Republike Slovenije iz naslova davka na promet z nepremičninami v znesku skupaj 572,18 EUR, iz preostanka kupnine v znesku 22.844,70 EUR pa je iz naslova terjatev do dolžnice K. K. v znesku 11.422,35 EUR poplačalo upnika S. d.o.o., v zadevah VL 83743/2010 in VL 162883/2010 v skupnem znesku 1.493,54 EUR, upnika J. d.o.o., v zadevah VL 78433/2009, In 30/2011, In 31/2011, In 27/2011 v skupnem znesku 6.574,71 EUR in delno S. S. v zadevi VL 166176/2010 v znesku 3.354,10 EUR; ter terjatve do dolžnika M. K. iz zneska 11.422,35 EUR, in sicer delno upnika S. S. v zadevi VL 166176/2010 v znesku 11.422,35 EUR; v preostalem delu je izvršbo s prodajo nepremičnin ustavilo.

2. Zoper sklep sta se pritožila upnika mld. Š. in L. R. V pritožbi uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava, konkretno kršitev 197. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej odmerilo nadaljnje izvršilne stroške, ugotovilo obstoj terjatve za prednostno poplačilo Republike Slovenije iz naslova davka na promet z nepremičninami ter v nadaljevanju iz kupnine najprej poplačalo stroške postopka v posameznih izvršilnih zadevah skupaj v višini 5.764,62 EUR, v preostanku poplačalo prednostno terjatev Republike Slovenije ter iz preostanka poplačalo terjatve zoper dolžnico K. K. iz dela kupnine, ki pripada njenemu solastninskemu deležu (upniki S. d.o.o., J. d.o.o. in S. S.), ter terjatve do dolžnika M. K. prav tako v vrednosti njegovega solastniškega deleža (delno terjatev S. S.). Zoper tako odločitev se pritožujeta upnika, preživninska upravičenca Š. in L. R., in sicer iz razloga, ker je sodišče po poplačilu stroškov in terjatve iz naslova davka na promet z nepremičninami napačno poplačalo upnike po vrstnem redu, kot so njihove terjatve zavarovane z zastavno pravico na nepremičnini, saj bi moralo upoštevati in prednostno poplačati njune terjatve iz izvršilnih zadev I 209/2005 (In 14/2013), I 16/2009 (In 13/2013) in I 1288/2005 (In 12/2013). Te terjatve bi moralo sodišče poplačati iz vrednosti obremenjene nepremičnine z vrstnim redom po poplačilu terjatve iz naslova davka (tretji vrstni red), upoštevajoč pravilno razlago 197. člena ZIZ. Te terjatve sta upnika tudi priglasila pred razveljavitvenim narokom.

6. Uveljavljani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v obsegu pritožbe - pritožba izrecno napada, da je sodišče po poplačilu stroškov in davkov napačno poplačalo glavnico in zakonske zamudne obresti ostalih upnikov, saj bi moralo najprej poplačati njune preživninske terjatve iz zgoraj omenjenih zadev. Tako pravno naziranje ni pravilno. Prednost pri poplačilu terjatev ureja ZIZ v 197. členu in med drugim v 3. točki prvega odstavka določa, da se terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatev delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. Tudi višje sodišče citirano določbo razlaga tako, da se vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic (1). Če bi veljala razlaga, kot jo ponujata upnika v pritožbi, bi po mnenju višjega sodišča tako pravno naziranje pomenilo brez utemeljenega razloga favoriziranje določenega kroga upravičencev do privilegiranih terjatev iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ne da bi se upoštevalo položaj hipotekarnih upnikov, ki se ob ustanovitvi zastavne pravice na bremen prosti nepremičnini lahko zanesejo (le) na podatke zemljiške knjige, podatki o obstoju morebitnih privilegiranih terjatev ali postopkov, ki tečejo v zvezi z njimi, pa niso niti znani, da bi lahko npr. ocenili, ali vrednost nepremičnine zadošča za zavarovanje terjatve, če bi bili v primeru prisilne prodaje dolžnikove nepremičnine poplačani šele po poplačilu (vseh) privilegiranih terjatev. Hipotekarni upnik mora računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev glede na določbo 197. člena ZIZ, vendar pa bi bil njegov pravni položaj ob ustanovitvi hipoteke preveč negotov, če bi poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev ne bi bilo omejeno na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Enako velja za upnike, ki bi prednost do poplačila terjatve pred ostalimi upniki pridobili v izvršbi z zaznambo sklepa o izvršbi ali v postopku zavarovanja z vpisom zastavne pravice v zemljiški knjigi pri nepremičnini.

7. Že iz same pritožbe izhaja, da upnika v pritožbi uveljavljata prednostno poplačilo tistih terjatev iz naslova zakonite preživnine, ki ne pomenijo prednostnih terjatev po določbi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. To pa izhaja tudi iz stanja izvršilnih zadev. Pri opredelitvi terjatev je potrebno izhajati iz trenutka zapadlosti terjatev. Iz spodaj navedenih razlogov je razvidno, da so terjatve upnikov, ki sta jih uveljavljala v prednostno poplačilo, zapadle bistveno pred letom dni pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine.

8. Upnika v zadevi In 12/2013, ki se vodi le zoper dolžnico K. K., uveljavljata poplačilo terjatev iz naslova preživnine za čas od marca 2005 do septembra 2005, nato pa zavarovanje od oktobra 2005 do vključno septembra 2006, kot to izhaja iz sklepa o izvršbi I 2005/01288 z dne 21. 11. 2005. V zadevi In 13/2013 upnika uveljavljata terjatev zoper K. K. za obdobje od oktobra 2005 do januarja 2009, nato pa terjatev v zavarovanje od februarja 2009 do vključno januarja 2010, kot to izhaja iz sklepa o izvršbi v zadevi I 16/2009 z dne 3. 2. 2009. Upnika v zadevi In 14/2013 uveljavljata terjatev iz naslova preživnine do dolžnice K. K. za čas od julija 2003 do februarja 2005, kot to izhaja iz sklepa o izvršbi I 2005/00209 z dne 11. 4. 2005. Ker je bil sklep o izročitvi v tej izvršilni zadevi izdan 29. 4. 2013 in je postal pravnomočen 24. 5. 2013, kot to izhaja iz potrdila o pravnomočnosti sklepa na listovni številki 134, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je terjatve iz naslova glavnice in pripadajočih zakonskih zamudnih obresti poplačalo po vrstnem redu zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Pritožba v delu, kot jo upnika uveljavljata, ni utemeljena, prav tako niso podane kršitve, na katere je dolžno višje sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.

(1) Taka je tudi novejša ustaljena sodna praksa npr. primerjaj VSL sklep I Ip 1405/2010 z dne 18. 11. 2010.