Jedro

Z davkom od dobička iz kapitala je obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček). Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem ima zavezanec možnost uveljavljati pravico do pobota, ki jo je treba uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z odločbo št. DT 42152-211/2010 (09041-04)-2 z dne 18. 1. 2011 je Davčna uprava RS, Davčni urad Maribor kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se vloga tožnika kot davčnega zavezanca za obnovo postopka odmere dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin, ki je bil končan z odločbo DURS, Davčnega urada Maribor št. DT 42152-211/2010 (09041-04)-2 z dne 18. 1. 2011, zavrne.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ tožniku dne 26. 3. 2008, na podlagi napovedi z dne 13. 2. 2008 izdal odločbo, s katero mu je odmeril dohodnino od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin v znesku 5.100,00 EUR. Davek, odmerjen z navedeno odločbo, je tožnik plačal dne 4. 12. 2008 in zoper navedeno odločbo ni vložil pritožbe. Tožnik je nato dne 26. 2. 2009 vložil napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008. Napovedi je priložil 17 popisnih listov vrednostnih papirjev oziroma investicijskih kuponov in v 5. točki napovedi ni označil, da znižuje pozitivno davčno osnovo oziroma dobiček z izgubo, doseženo pri odsvojitvi nepremičnine (tudi sicer ni vpisal datuma napovedi, številke odločbe, dobička v EUR in odmerjene dohodnine v EUR). Na podlagi te napovedi je prvostopenjski organ tožniku 28. 5. 2009 izdal odločbo, v kateri je bila ugotovljena izguba od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008 v znesku 30.058,29 EUR in se dohodnina ni odmerila. Tudi zoper to odločbo se tožnik ni pritožil. Dne 27. 12. 2010 pa je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil predlog za obnovo postopka odmere dobička iz kapitala za leto 2008 in v njem navedel, da je v mesečniku Moje finance prebral, da se lahko dobiček, ustvarjen s prodajo nepremičnine, pobota z izgubo iz prodaje delnic, če sta ustvarjena v istem obdobju. Poudaril je, da v letu 2008, ko je prejel odločbo o odmeri dohodnine zaradi doseženega dobička od odsvojitve nepremičnine, ni mogel vedeti, da bo v istem letu dosegel izgubo iz prodaje delnic in ni mogel pobotati dobička in izgube. Odločbo o ugotovljeni izgubi od odsvojitve delnic je namreč prejel šele konec maja 2009, ko je odločba z dne 26. 3. 2008 že postala dokončna. Davčna uprava pa razpolaga z enotno bazo vseh zavezancev in podatkov in bi kot davčni zavezanec pričakoval, da davčni organ sam pobota ti dve postavki, ali pa vsaj opozori davčnega zavezanca na to možnost. Prvostopenjski organ nato navaja, da mora davčni zavezanec napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin vložiti v 15 dneh od odsvojitve kapitala. Skladno s 4. točko 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, 117/06, 125/08, 110/09, 1/10-popr., 43/10 in 97/10, v nadaljevanju ZDavP-2) mora napoved dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v kapitalu zavezanec vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. V taki napovedi lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin, za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo nepremičnine. Sklicuje se še na 94. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10-UPB-6 in 106/10, v nadaljevanju ZDoh-2), ki opredeljuje dobiček iz kapitala in na 97. člen ZDoh-2. Navaja še 89. člen ZDavP-2, ki določba pogoje za obnovo davčnega postopka in tudi določbe o obnovi postopka iz Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08, 48/09-popr. in 08/10, v nadaljevanju ZUP), in sicer 265. in 267. člen. Poudari še, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožniku odločba o odmeri dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin z dne 26. 3. 2008 vročena 27. 10. 2008, odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008 z dne 28. 5. 2009 pa 18. 6. 2009 in da tožnik zoper navedeni odločbi ni vložil pritožbe.

Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev, ki bi lahko pripeljala do drugačne odločitve. Dejstva o odmerjenem davku od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin so bila znana že ob oddaji napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008 in bi jih lahko navedel, ne glede na višino ugotovljene obveznosti po slednji napovedi. Dodaja še, da je bil tožnik z možnostjo uveljavljanja znižanja dobička z izgubo seznanjen v javnem pozivu k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2008, kakor tudi v napovedi in navodilih za izpolnjevanje napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Glede na navedeno pogoji za obnovo postopka po 89. členu ZDavP-2 ne obstajajo, izkazan pa tudi ni obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP.

Tožnik se z odločitvijo ni strinjal in je zoper odločbo vložil pritožbo, ki jo Ministrstvo za finance RS, kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. DT-499-05- 23/2011-4 z dne 7. 9. 2011 zavrnilo. Tudi drugostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na 89. člen ZDavP-2 in 97. člen ZDoh-2. V zadevi je predmet presoje vprašanje, ali je pravilna odločitev, da se predlog za obnovo zavrne iz razloga, ker tožnik v predlogu ni podal novega dejstva, ali pa je pravilno utemeljevanje tožnika, da zaradi sosledja izdanih odločb, izgube ni mogel pravočasno uveljavljati. Drugostopenjski organ zaključi, da je glede na ugotovljena dejstva odločitev prvostopenjskega organa pravilna. Sklicuje se na 97. člen ZDoh-2 in navaja, da pri odločanju o odmeri davka od dobička iz kapitala ne gre za odločanje po prostem preudarku, ampak gre za odločanje v skladu z načelom zakonitosti, ki zavezuje davčni organ k odločanju na podlagi zakonskih določil, ta pa se uporabljajo za vse davčne zavezance enako.

Tožnik je v tem primeru z vloženim predlogom za obnovo postopka odmere davka od dobička od kapitala od odsvojitve nepremičnine želel doseči zmanjšanje odmerjenega davka za tisto izgubo, ki mu je bila ugotovljena z odločbo z dne 28. 5. 2009 v zvezi z odsvojitvijo vrednostnih papirjev. Razlogi, zakaj takšnega zmanjšanja davčne osnove z uporabo predlaganega izrednega pravnega sredstva ni mogoče doseči, so v izpodbijani odločbi v zadostni meri pojasnjeni. Dodaja pa, da ZDavP-2 v 4. točki 326. člena določa, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S to določbo je zavezancem dana možnost uveljavljanja pravice do pobota, ki pa jo je potrebno ustrezno uveljavljati v davčni napovedi. Tožnik v napovedi z dne 26. 2. 2009 te možnosti ni uveljavljal, prav tako pa tudi ne z morebitno uporabo rednega pravnega sredstva (pritožba) po izdaji odločbe. Dejstvo o ustvarjenem dobičku od prodaje nepremičnine je bilo tožniku, glede na izdano odločbo z dne 26. 3. 2008 znano. Novo dejstvo in nov dokaz, ki se kot takšen lahko uveljavlja z izrednim pravnim sredstvom (obnovo postopka) mora biti tak, da bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bilo to dejstvo uporabljeno v prejšnjem postopku. Tožnik je predlagal obnovo postopka odmere davka od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnine, ker v tistem času še ni razpolagal z podatkom o ustvarjeni izgubi z odsvojitvijo vrednostnih papirjev. Vendar bi tožnik do uveljavljanja zmanjšanja doseženega dobička lahko prišel šele v postopku odmere davka od dobička iz kapitala (za isto odmerno leto), ki se vodi na podlagi vložene napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev. Tedaj pa že razpolagal s predhodno ugotovljenim dejstvom dobička ali izgube in navedeno dejstvo lahko vključi v dejansko stanje pri ugotavljanju doseženih dobičkov in izgub v posameznem odmernem letu.

Obnova odmernega postopka, ki jo predlaga tožnik zato tudi ni smiselna, saj je v času izdaje odločbe, glede katere predlaga obnovo, tožnik razpolagal le z enim ugotovljenim dejstvom, in sicer doseženim dobičkom iz naslova odsvojitve nepremičnine. Drugo dejstvo (dosežena izguba z vrednostnimi papirji, ki bi se lahko pobotala) pa sploh še ni bilo ugotovljeno. Dejstvo, ki ga tožnik v predlogu uveljavlja, zato ni novo dejstvo v smislu obnovitvenega razloga, saj je nastalo šele naknadno (po izdaji odločbe z dne 26. 3. 2008). Smiselno bi bilo predlagati le obnovo drugega postopka, to je postopka, vodenega na podlagi vložene napovedi odmere davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, kolikor tožnik ne bi imel možnosti uveljavljanja „novega dejstva“ že v napovedi za odmero davka.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 98/11 – odl. US, v nadaljevanju ZUS-1). Poudarja, da je prvostopenjski organ pri odločitvi napačno uporabil ZUP, in sicer njegov 260. člen. Argumentacija prvostopenjskega organa, da tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve davčnega organa, je napačna. V tem primeru bi moral davčni organ že sam pobotati izgubo z dobičkom, saj sta bila dosežena v istem odmernem letu. Najprej opiše potek postopka in nato poudari, da je obrazložitev prvostopenjske odločbe pomanjkljiva in napačna ter zatrjuje, da je tudi obrazložitev drugostopenjskega organa nezadostna in pomanjkljiva. V zadevi je pomembno, da je tožnik pridobil možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Prvi postopek je bil namreč končan in je odločba postala dokončna po preteku 15 dni od vročitve odločbe s katero se je tožniku odmerila dohodnina v višini 5.100,00 EUR. Tožnik je odmerjen davek tudi plačal. Po tem, ko je bil končan tudi drugi postopek, in sicer tisti za odmero dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in je tožnik prejel odločbo dne 28. 5. 2009, s katero mu dohodnina ni bila odmerjena, saj je dosegel negativno davčno osnovo, se nanjo ni pritožil. Ta to tudi ni imel pravnega interesa, ker mu dohodnina ni bila odmerjena. Šele 12. 12. 2010 je tožnik ob prebiranju članka ugotovil, da bi lahko pobotal pozitivno davčno osnovo z negativno davčno osnovo, saj sta bili doseženi v istem odmernem letu. Nato pa je pravočasno v enem mesecu vložil predlog za obnovo postopka ter priložil dokaze, in sicer obe davčni odločbi. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka je po tem, ko ji je sodišče poslalo tožbo v odgovor, zgolj sporočila, da vztraja pri razlogih iz izpodbijanih odločb ter predlaga zavrnitev tožbe.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ, in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, sodišče še dodaja: Po določbi 92. člena ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Za kapital pa se štejejo: - nepremičnina, ne glede na to, ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem stanju; - vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja; - investicijski kuponi (93. člen ZDoh-2). Kot sta navedla že oba davčna organa je v 97. členu ZDoh-2 določeno, da je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, pri čemer je možno na podlagi določbe 2. odstavka istega člena v primeru, kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve negativna (izguba), v letu, za katero se odmerja dohodnina, za navedeno izgubo zmanjšati pozitivno davčno osnovo za dobiček iz kapitala po tem poglavju, vendar ne več, kot znaša pozitivna davčna osnova.

Po navedenem je z davkom od dobička iz kapitala obdavčena vsaka odsvojitev kapitala (vrednostnih papirjev in deležev v družbah, investicijskih kuponov ali nepremičnin), pri katerih je dosežena razlika v ceni med vrednostjo v času pridobitve in vrednostjo v času odsvojitve (dobiček), z upoštevanjem vseh zakonsko določenih zmanjšanj davčne osnove. V 4. točki 326. člena ZDavP-2 je določeno, da lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove v smislu določbe 2. odstavka 97. člena ZDoh-2 v napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, ki jo mora vložiti do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. S tem imajo zavezanci možnost uveljavljati pravico do pobota, To možnost pa je potrebno uveljavljati v davčni napovedi za odmero davka od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev, česar pa tožnik nesporno ni storil. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča tožnik v obravnavnem primeru ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka odmere davka od dobička od kapitala od odsvojitve nepremičnine, končanega z odločbo z odločbo z dne 28. 5. 2009, saj glede tega postopka tožnik v svojem predlogu ni navedel novih dejstev ali izkazal možnost uporabe novih dokazov, ki bi mogli, glede na določbo 1. točke 260. člena ZUP in glede na 89. člen ZDavP-2, pripeljati do drugačne odločitve.

Sodišče glede na povedano odločitev obeh davčnih organov potrjuje kot pravilno in zakonito, tožbene ugovore pa ocenjuje za neutemeljene. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.