Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena SPZ v povezavi z določili 52. in 58. člena OZ, - ali lahko večletna konkludentna ravnanja pravdnih strank (gradnja, vlaganja, ureditev doma s strani tožene stranke ter na drugi strani dovolitev posegov in soglasje za ureditev doma ter zaveza o kasnejšem prenosu lastninske pravice s strani tožeče stranke) nadomestijo pisni dogovor o prenosu lastninske pravice oziroma ustanovitvi služnosti, - ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), oziroma podnačela prepovedi "venire contra factum proprium", - ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno štelo, da dogovor med pravdnima strankama predstavlja zgolj pričakovanje, ki naj ne bi bilo pravno zavarovano.
Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 48. člena SPZ v povezavi z določili 52. in 58. člena OZ? - Ali lahko večletna konkludentna ravnanja pravdnih strank (gradnja, vlaganja, ureditev doma s strani tožene stranke ter na drugi strani dovolitev posegov in soglasje za ureditev doma ter zaveza o kasnejšem prenosu lastninske pravice s strani tožeče stranke) nadomestijo pisni dogovor o prenosu lastninske pravice oziroma ustanovitvi služnosti? - Ali je Višje sodišče v Kopru v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), oziroma podnačela prepovedi »venire contra factum proprium?« - Ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno štelo, da dogovor med pravdnima strankama predstavlja zgolj pričakovanje, ki naj ne bi bilo pravno zavarovano?
1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica), ki je soglašala, da si prva tožena stranka (v nadaljevanju toženec) na njeni nepremičnini zgradi objekt, ki bo njegov dom, uveljavlja vrnitveni zahtevek po 92. členu Stvarno-pravnega zakonika. Toženec se je v objekt vselil decembra 2011. Do leta 2017, ko so med strankami nastali spori, tožnica ni nasprotovala toženčevemu bivanju v objektu. Pravdni stranki se o lastništvu in času trajanja uporabe objekta nista dogovorili. Dogovorjeno je bilo, da bo toženec v zgrajenem objektu živel brezplačno.
2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sta se toženi stranki dolžni v roku šestdesetih dni izseliti iz pomožnega nestanovanjskega objekta, ki se nahaja na nepremičnini s parc. št. 595/2, k. o. ..., št. stavbe 526, ter sta jo dolžni prosto oseb in svojih stvari izročiti v zapuščino po pok. A. A. Odločilo je, da sta toženca dolžna tožnici povrniti pravdne stroške.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in odločilo o pritožbenih stroških. Ocenilo je, da so pritožbene trditve o toženčevi lastninski pravici v pričakovanju posplošene. Tem trditvam nasprotuje že ugotovitev o izostanku dogovora o tem, da bi toženec z gradnjo pridobil lastninska upravičenja in tudi o tem, da je toženec pričakoval in se dogovoril, da bo po materi z bratom dedoval na način, da bo prejel del parcele, na katerem stoji sporni objekt. Toženec je na podlagi sklenjenega dogovora pridobil obligacijsko pravico do trajne uporabe. V skladu s 333. členom Obligacijskega zakonika je takšen dogovor mogoče razvezati z odpovedjo razmerja. Okoliščine, ki bi zadrževale odpoved (neprimeren čas), niso bile ugotovljene. Tožnica je dovoljenje za bivanje preklicala.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede štirih pravnih vprašanj.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni in je v skladu s 367.c členom ZPP dopustilo revizijo glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.