Jedro

Obračun zamudnih obresti izvršitelju sicer res omogoča ocenitev obsega rubeža, ki ga je potrebno opraviti, saj mora poleg glavnice upoštevati tudi natekle zakonske zamudne obresti, vendar pa glede na to, da je bil izvršitelj seznanjen z umikom predloga za izvršbo na premičnine več kot 10 dni pred opravo rubeža, je tak obračun sestavljen preuranjeno in v tej fazi še ni bil potreben.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da sedaj glasi: „Stroški izvršitelja T. M. iz C. se odmerijo na 56,63 EUR (prej: 13.572,00 SIT).“ V preostanku se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti 6,69 EUR pritožbenih stroškov v 8 dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči dan po poteku paricijskega roka, dalje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške izvršitelja odmerilo na 16.572,00 SIT (sedaj: 69,15 EUR).

Zoper sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da bi bil izvršitelj upravičen do 25% nagrade za neizveden rubež le v primeru, če bi na razpisan rubež pristopil, pa ta ne bi bil izveden iz razloga na strani upnika. V konkretnem primeru pa je upnik 12 dni pred samim pričetkom izvršilnih dejanj predlog za izvršbo na premičnine umaknil, zato je izvršitelj lahko upravičen zgolj do povrnitve materialnih stroškov. V nastali situaciji bi se izvršitelj namreč lahko prilagodil tako, da bi na na dan preklicanega rubeža razpisal rubež v kakšni drugi izvršilni zadevi. Zaradi navedenega tudi obračun obresti ni bil potreben, saj je bil v tej fazi preuranjen. Upnik je namreč umik izvršilnega predloga poslal izvršitelju več kot 10 dni pred pričetkom opravljanja izvršilnih dejanj. Upnik tako meni, da preklic rubeža iz razloga ustavitve postopka pred dejansko izvedbo le-tega ni zajet v tar. št. 1 pravilnika, zato je izvršitelj upravičen le do povračila materialnih stroškov.

Izvršitelj na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izvršitelju priznalo po 50 tč. oz. po 2.500,00 SIT (sedaj: 10,43 EUR) za seznanitev s spisom in za pripravo obračuna zamudnih obresti po tar. št. 16, 125 tč. oz. 6.250,00 SIT (sedaj: 26,08 EUR) za neizveden rubež, 1.560,00 SIT (sedaj: 6,51 EUR) za PTT in materialne stroške po čl. 10, 20 tč. oz. 1.000,00 SIT (sedaj: 4,17 EUR) za obračun stroškov po tar. št. 16 in 20 % DDV v znesku 2.762,00 SIT (sedaj: 9,44 EUR). Skupaj tako stroški izvršitelja znašajo 16.572,00 SIT (sedaj: 69,15 EUR).

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožba neutemeljeno zavzema za drugačno interpretacijo IV. odst. tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik), in sicer tako, da bi bil izvršitelj upravičen do nagrade v višini 25 % siceršnje nagrade za izveden rubež le, če bi na rubež pristopil, a ta dejansko ne bi bil izveden iz razlogov na strani upnika. Sodišče druge stopnje v tem delu strinja z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, da primer, ko je bil rubež sicer razpisan, nato pa ni bil opravljen zaradi upnikovega kasnejšega umika izvršbe na premičnine, pomeni takšno situacijo, ki jo predvideva sporna določba IV. odst. tar. št. 1 Pravilnika. Pravilna je namreč obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da navedene zakonske določbe ni mogoče tolmačiti ožje, kot izhaja iz samega besedila, ki je jasno. Potrebno je tudi pripomniti, da plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža, temveč tudi priprave nanj, kot je npr. razpis le-tega.

Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem pritožnik izpodbija priznanje stroškov sestave obračuna zamudnih obresti. Tak obračun izvršitelju sicer res omogoča ocenitev obsega rubeža, ki ga je potrebno opraviti, saj mora poleg glavnice upoštevati tudi natekle zakonske zamudne obresti (71. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja), vendar pa glede na to, da je bil izvršitelj seznanjen z umikom predloga za izvršbo na premičnine več kot 10 dni pred opravo rubeža, je tak obračun sestavljen preuranjeno in v tej fazi še ni bil potreben. Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbi delno ugoditi in izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča spremeniti tako, da se izvršitelju nagrada za pripravo obračuna zamudnih obresti v znesku 10,43 EUR (prej: 2.500,00 SIT), povečano za 20 % DDV v višini 2,09 EUR (prej: 500,00 SIT), skupaj torej 12,52 EUR (prej: 3.000,00 SIT), ne odmeri.

Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in zaradi pravilne uporabe materialnega prava sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi 3. točke 365. čl. v zv. s 4. točko 358. čl. in 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ delno spremenilo v zgoraj obrazloženem obsegu. V preostanku pa je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu z 2. točko 365. čl. v zv. s 353. čl. in 366. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje. Izvršitelju tako gre 50 tč. oz. 10,43 EUR (prej: 2.500,00 SIT) za seznanitev s spisom, 125 tč. oz. 26,08 EUR (prej: 6.250,00 SIT) za neizveden rubež, 6,51 EUR (prej: 1.560,00 SIT) za PTT in materialne stroške ter 20 tč. oz. 4,17 EUR (prej: 1.000,00 SIT) za obračun stroškov, kar skupaj znaša 47,19 EUR (prej: 11.310,00 SIT). Stroški in nagrada se poveča še za 20 % DDV v znesku 9,44 EUR (prej: 2.262,00 SIT) in tako znaša 56,63 EUR (prej: 13.572,00 SIT).

Upnik je s pritožbo uspel v 28,6 % (glede skupno izpodbijanih 36,51 EUR (prej: 8.750,00 SIT) je uspel v višini 10,43 EUR (prej: 2.500,00 SIT)), zato je upravičen do sorazmerne povrnitve potrebnih pravdnih stroškov (II. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 155. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ), in sicer za sestavo pritožbe 50 tč. in 2 % za materialne stroške, kar znaša 51 tč. oz. 23,41 EUR (0,459 EUR/tč. po Odvetniški tarifi (OT)). Dolžnik je dolžan upniku povrniti pritožbene stroške glede na dosežen uspeh v znesku 6,69 EUR. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo priglašenih stroškov za pregled listin, posvet s stranko in poročilo stranki, ker gre za opravila, ki so že vključena v sestavo pritožbe, zato se ne morejo obračunati samostojno (tar. št. 39 OT).