Jedro

Pravilo iz 22. člena ZIP velja tudi v primerih iz 195. člena ZPP, ko je bila pravda končana med istimi strankami, čeprav je bila med pravdnim postopkom sporna stvar ali pravica odtujena.

Izrek

1. Pritožbi zoper odločitev o ugovoru se ugodi in se v tem delu izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi opr.št. II I 40/96-2 z dne 21.2.1996 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

2. Upnica sama trpi svoje stroške postopka na prvi stopnji.

3. Pritožba zoper odločitev o odlogu izvršbe se zavrne kot neutemeljena in se v tem delu izpodbijani sklep potrdi.

4. Upnica je dolžna povrniti dolžnikoma njune pritožbene stroške v znesku 26.700,00 SIT v roku 8 dni pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom (popravljenim s popravnim sklepom) odločilo, da se ugovor dolžnikov zavrne in ostane sklep o izvršbi v celoti v veljavi ter da se zavrne predlog dolžnikov za odložitev izvršbe. Dolžnikoma je naložilo, da povrneta upnici nadaljnje izvršilne stroške v znesku 23.344,0 SIT.

Zoper ta sklep sta se pritožila dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navajata, da je pravnomočna sodba, ki je izvršilni naslov za predlagano izvršbo, v fazi razveljavitve, kar je razlog za ugovor iz 4. točke 50. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Podan pa je tudi razlog za ugovor iz 12. točke istega člena, ker bi po pravnomčni sodbi lahko nastopala kot upnika I. d.d., ne pa Mestna občina K.. Dolžnika ne razpolagata z nobenim drugim aktom kot z pravnomočno sodbo, iz katere pa ne izhaja terjatev upnika za izpraznitev stanovanja. Tudi odločitev o predlogu za odlog izvršbe je napačna. Dolžnika sta vložila zoper izvršilni naslov revizijo dne 5.12.1995, o kateri še ni bilo odločeno. Izselitev iz stanovanja bi zanju pomenila, da v primeru uspeha v revizijskem postopku ne bi mogla več priti nazaj v to stanovanje. To bi bila zanju znatna škoda ki jo posebej sploh ni potrebno konkretizirati. Po njunem mnenju so zato podani razlogi za odlog izvršbe.

V odgovoru na pritožbo upnica navaja, da je stanovanje, ki je predmet izvršbe, pridobila že med pravdnim postopkom, zato je tudi edina pooblaščena oseba za vložitev predloga za ivzršbo. Trditve dolžnikov, da bi z izselitvijo iz stanovanja utrpela škodo, so očitno navedene le z namenom zavlačevanja postopka. Izvršitev obveznosti iz izvršilnega naslova ne more predstavljati pravno priznane škode.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že zavrnilo revizijo dolžnikov zoper izvršilni naslov.

Pritožba je delno utemeljena.

O ugovoru: Izvršilni naslov za predlagano izvršbo je sodba Temeljnega sodišča v Kranju, enote v Kranju, opr. št. P 694/93, potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 302/95. Iz izvršilnega naslova izhaja, da je upravičenec do nedenarne terjatve (izročitve praznega stanovanja št. 5 v I. nadstropju hiše na C. ulici 1, K.) I. d.d., kot pravna naslednica I.Š. d.o.o.. Iz obrazložitve navedene sodbe (3. odst. na drugi strani), izhaja, da je bilo med pravdnim postopkom stanovanje, ki je predmet izvršbe, odtujeno, oziroma je bil izvršen prenos na Občino K., kar pa po 195. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni bilo ovira, da se pravda ne bi končala med istima strankama.

Po načelu stroge formalne legalitete, ki izhaja iz 22. člena ZIP, se izvršba dovoli na predlog oziroma proti osebi navedeni v izvršilnem naslovu in le v primerih, ki jih opredeljuje 22. člen ZIP, na predlog oz. proti osebi, ki ni navedena v izvršilnem naslovu, če je prehod terjatve ali obveze dokazan z javno listino ali z zasebno listino, ki je po zakonu overjena, ali s pravnomočno odločbo, ki je bila izdana v pravdnem postopku. Dokazno breme za prehod terjatve ali obveze je na strani upnika. To pravilo velja tudi v primerih iz 195. člena ZPP, ko je pravda končana med istimi strankami, čeprav je bila med pravdnim postopkom sporna stvar ali pravica odtujena (glej Triva, Belajac, Dika: Sudsko izvršno pravo, točka 20/19, stran 116). Ker iz izreka pravnomočne odločbe, ki je izvršilni naslov za predlagano izvršbo, ne izhaja prehod terjatve od I. d.d. na Mestno občino K., bi morala upnica prehod terjatve izkazati z eno od listin, ki so navedene kot dopolnilne izvršilne listine v 22. členu ZIP. Take dopolnilne listine upnica ni predložila ob vložitvi izvršilnega predloga niti kasneje med izvršilnim postopkom, potem ko sta dolžnika ugovarjala njeni aktivni legitimaciji.

Sodišče druge stopnje je iz razloga, da ni podana stvarna legitimacija upnice pritožbi dolžnikov ugodilo in sklep o ugovoru spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in sklep o dovolitvi izvršbe razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Ta odločitev temelji na določbi 3. točke 380.člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

O odlogu izvršbe: Sklep o zavrnitvi predloga dolžnikov za odlog izvršbe je bil pravilen. Dolžnika sta v predlogu za odlog izvršbe zatrjevala razlog iz 1. točke 1. odst. 63. člena ZIP, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podan, ker dolžnika znatnejše škode sploh nista konkretizirala oziroma opredeljeno pojasnila, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je njuno revizijo zoper izvršilni naslov tudi zavrnilo. Zaradi spremembe odločitve o ugovoru, (razveljavitve sklepa o dovolitvi izvršbe ter zavrnitvi izvršilnega predloga), pa sta predlog za odlog izvršbe in odločitev o njem sedaj brezpredmetna.

Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Ob delni spremembi izpodbijanega sklepa je sodišče druge stopnje moralo odločiti tudi o stroških postopka na prvi in drugi stopnji (2. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členo ZIP.

Zaradi neutemeljenega predloga za izvršbo so dolžnikoma neutemeljeno nastali izvršilni stroški, ki jima jih mora upnica povrniti (6. odstavek 32. člena ZIP). Na prvi stopnji dolžnika izvršilnih stroškov nista priglasila. V pritožbenem postopku sta dolžnika priglasila stroške za sestavo pritožbe in za sodne takse. Te stroške jima je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in tarifo Zakona o sodnih taksah (za sestavo pritožbe 300 točk x 76,50 SIT je 22.950,00 SIT in za sodno takso za pritožbo zoper sklep o ugovoru 3.375,00 SIT) skupaj 26.700,00 SIT.