Jedro

Za presojo zakonitosti podane izredne odpovedi PZ po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, je bistvena ugotovitev, ali je tožnik s tem, ko je v času bolniškga staleža pomagal pri gradbenih delih pri svoji hiši, kršil navodila lečečega zdravnika v zvezi z zdravljenjem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 6.5.2003 nezakonita, da mu na njeni podlagi ni prenehalo delovno razmerje, da ga je dolžna tožena stranka sprejeti nazaj na delo, poravnati vse prispevke iz delovnega razmerja, vpisati obstoj delovnega razmerja v delovno knjižico, mu izplačati neizplačane plače, regres za letni dopust za leto 2003 in povrniti stroške postopka. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati priči M. Č. stroške v višini 9.499,00 SIT, priči F. A. v znesku 7.800,00 SIT in priči B. S. v višini 980,00 SIT.

Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

Navaja, da sodišče nepravilno obrazlaga navedbe tožnika o tem, da je tožena stranka zamudila 15-dnevni rok za odpoved. O dogodku z dne 18.3.2003 je bila obveščena 25.3.2003, o dejanjih z dne

7.4.2003 in 12.4.2003 pa tožena stranka navaja, da je bila obveščena 25.4.2003, kar dokazuje zgolj s svojim žigom prejema, kar pa ni zanesljiv dokaz. Ne strinja se s stališčem sodišča, da 15-dnevni rok iz 2. odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur. l. RS št. 42/2002) začne teči potem, ko delavec poda svoj zagovor. Meni, da tako stališče pomeni spreminjanje zakona. V skladu s 1. odstavkom 83. člena ZDR/2002 mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavca opozoriti na izpolnjevanje obveznosti.

Ker takšnega opozorila ni dala, je bilo torej jasno, da se je vodil postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, ko je delavca vabila na razgovor. Smiselna uporaba določb 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR/2002 pomeni, da mora delodajalec delavca pisno obvestiti, iz katerih razlogov mu namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V konkretnem primeru tožnik takšnega obvestila ni prejel, nepričakovano je bil le vabljen z delovnega mesta v pisarno toženca. Meni, da je bil namen zakona, da se delavcu pred zaslišanjem vroči pisni dokument, na katerega ima možnost podati zagovor. Sodišče je v dokaznem postopku ugotovilo (glede sekanja drv), da tega ni mogoče z gotovostjo trditi glede na bistvene razlike v izpovedi prič Č. in S., ki sta opazovala tožnika. Brez omejitev pa sodišče sprejema izpoved priče Č. glede ostalih dveh kršitev. Izpovedi prič S. (katerega pričanje, ker je bil pod vplivom alkohola, je vprašljivo) in J. ne sprejema.

Sodišče prve stopnje ni utemeljilo, zakaj ni zaslišalo predlaganih prič V. P. in M. P.. Meni, da zgolj sorodstveno razmerje ne more biti razlog za zavrnitev zaslišanja predlaganih prič. Meni, da gre za šikaniranje tožnika. Dne 19.3.2003 je bila ustanovljena družba Porenta Trade d.o.o., ki je v lasti žene ustanovitelja tožene stranke, v novo nastali družbi so bili na novo zaposleni vsi delavci tožene stranke, razen tožnika, ki je invalid III. kategorije.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da sodna praksa sedaj sledi stališču, da 15-dnevni rok prične teči od zagovora delavca. Delo, ki ga je opravljal tožnik, je negativno vplivalo na potek zdravljenja. Meni, da je sodišče prve stopnje natančno ugotovilo dejansko stanje, zato je tudi pravilna ugotovitev, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi resni in utemeljeni in je zato odpoved zakonita. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku z dne

6.5.2003. Ugotovilo je, da je bilo ravnanje tožnika v dneh

7.4.2003 in 12.3.2003, glede na njegovo zdravstveno stanje, v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, kot tudi v nasprotju z navodili lečečih zdravnikov. Postavilo se je na stališče, da je delo, ki ga je tožnik opravljal v spornih dneh, mogoče šteti za pridobitno delo, čeprav ga je opravljal zase. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje preuranjen.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 2. in 6. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR/2002, ker v času odsotnosti z dela zaradi nezmožnosti za delo, ni spoštoval navodil imenovanega zdravnika in je opravljal fizična dela.

Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbene navedbe, da je tožena stranka prekoračila 15-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR/2002 mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15-ih dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Tožena stranka se je z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanila najkasneje ob zagovoru tožnika dne

30.4.2003, zato je odpoved z dne 6.5.2003 podana v 15-dnevnem roku iz 2. odstavka 110. člena ZDR/2002. Pritožbeno sodišče je glede očitka tožnika, da tožena stranka ni spoštovala določb 83. člena ZDR/2002, ker mu ni vročila pisne obdolžitve in mu ni določila datuma in kraja zagovora, že zavzelo stališče ob reševanju pritožbe tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec v skladu z določbo 3. odstavka 83. člena ZDR/2002 delavcu omogočiti zagovor smiselno upoštevaje 1. in 2. odstavek

177. člena ZDR/2002. Tožena stranka tožniku ni vročila pisne obdolžitve, vendar pa mu je omogočila zagovor, na katerem ga je seznanila z dejanskimi očitki, tožnik pa je zagovor v zvezi s temi očitki tudi podal. Glede očitanih ravnanj v času bolniškega staleža je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da je tožnik dne 18.3.2003 pred hišo sekal drva. Glede ravnanj dne 7.4.2003 in

12.4.2003 pa je ugotovilo, da je dne 7.4.2003 tožnik peljal s svojim avtomobilom štiri plohe v Ljubno in jih tam razložil s pomočjo neke ženske in da je dne 12.4.2003 pomagal pri gradbenih delih pri svoji hiši v Ljubnem. Tožena stranka je dokaze v zvezi z dejavnostjo tožnika v času bolniškega staleža pridobila na podlagi pogodbenega angažiranja detektivske agencije. Dokazna ocena sodišča prve stopnje temelji na poročilih detektivske agencije ter zaslišanju prič, ki so opazovale gibanje tožnika v času bolniškega staleža. Dokazna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik z avtom prevažal štiri plohe ter da je pomagal pri obnavljanju svoje hiše v Ljubnem, je prepričljiva. Dodatno dokazovanje z zaslišanjem prič V. P. in M. P. ni bilo potrebno, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog.

Sodišče prve stopnje je s strani dr. P. J., specialista ortopeda in lečeče zdravnice dr. E. T. pridobilo pojasnila v zvezi z zdravstvenim stanjem ter navodili v zvezi z zdravljenjem, ki so bila dana tožniku. Na podlagi navedenih pojasnil je sodišče sprejelo zaključek, da je bilo ravnanje tožnika v nasprotju z njunimi navodili.

Po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR/2002 delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Dejansko stanje v zvezi s spoštovanjem navodil zdravnika je ostalo nepopolno ugotovljeno. Za popolno ugotovitev dejanskega stanja bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem prič dr. P. J. in dr. E. T. o tem, kakšna navodila za zdravljenje je imel tožnik v času bolniškega staleža od 29.1.2003 do

18.4.2003, kakor tudi ali bi tožnik s takšnimi poškodbami smel opravljati dela, ki se mu očitajo oziroma ali bi jih sploh mogel ter ali bi taka dela lahko podaljšala zdravljenje. Ugotoviti bo torej moralo, ne kaj je bilo priporočljivo, ampak kakšna so bila konkretna navodila, ki jih je tožnik dobil od pristojnega zdravnika. Navedene okoliščine so odločilnega pomena za presojo, ali je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Šele po dopolnjenem dokaznem postopku v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, pomembnih za razjasnitev vseh pravnorelevantnih dejstev, bo mogoče o zadevi ponovno odločiti.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške za odgovor na pritožbo (2. odstavek 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94).