Jedro

Upoštevajoč vezanost na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje kljub nenavedbi izrecne pravne podlage pravilno presodilo, da glede na neizkazano dobavo s strani toženca naročenih podstavkov tožbeni zahtevek v delu vtoževanega plačila za 63.000 podstavkov ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0872 Ig 2580/2007 z dne 25. 04. 2007 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 44,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.666,38 SIT od 14. 04. 2004 do 31. 12. 2006 in od 44,51 EUR od 01. 01. 2007 dalje (1. točka izreka), za glavnico 115,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14. 04. 2004 dalje pa se razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (2. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti stroške izvršilnega in pravdnega postopka v višini 51,52 EUR, po poteku izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje (3. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in o zahtevku odloči tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0872 Ig 2580/2007 z dne 25. 04. 2007 vzdrži v veljavi v celoti, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, z upoštevanjem zahteve tožnice po povrnitvi nadaljnjih priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in smiselno predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da ima tožnica pravni interes za pritožbo zgolj zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe, zato je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo zgolj v tem obsegu.

6. V predmetnem postopku se je tožnica kot izvajalec s Pogodbo – ponudbo št. 26-19/2004 tožencu kot naročniku zavezala izdelati 80.000 – 90.000 izvodov papirnih namiznih podstavkov z reklamnim oglasom toženca, ki bi bili nameščeni v lokalih E., M., P. in M. (priloga A3). Iz dobavnice št. 54/04 z dne 31. 03. 2004 (priloga A7) in potrdil lokalov (priloge A11.13) izhaja, da je tožnica 25.000 izvodov teh pogrinjkov navedenim lokalom tudi dobavila, glede ostalih 63.000 izvodov pa je sodišče prve stopnje na podlagi dobavnice št. 132/4 (priloga A9) in računa št. 140/04 (priloga A10)) ugotovilo, da ni jasno, za katere lokale so bili ti podstavki dobavljeni, pri čemer je bilo očitno naročeno kar 8 različnih podstavkov, toženec pa je naročil podstavke zgolj za 4 lokale, zato je zaključilo, da tožnica ni izkazala, da bi jih izdelala in dobavila res po naročilu toženca in v pogodbi navedenim lokalom.

7. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da gre v predmetni zadevi za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8. Navajanje toženca v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da z opravljeno storitvijo ni seznanjen in da računa zanjo nikoli ni prejel, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, za katerega toženec ne more in ni dolžan predložiti dokaza, pač pa se breme dokazovanja tega dejstva preloži na tožnico (tako tudi že VSL sklep II Ip' 4318/2007 z dne 06. 02. 2008, izdan v tem postopku). Ker tožnica ni v celoti razpolagala z listinskimi dokazi, s katerimi bi te trditve toženca ovrgla, je predlagala zaslišanje direktorice tožnice D. Š. in odvetnice M. P.. Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni izvedlo tega dokaza, v tej fazi pomenijo uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka, ki pa se (kot že zgoraj pojasnjeno) v sporu majhne vrednosti ne more uveljavljati.

9. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da pritožba neutemeljeno zatrjuje absolutno bistveno kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP – t.i. protispisnost. Čeprav sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo, da iz dobavnice št. 54/04 z dne 31. 03. 2004 (priloga A7) izhaja, da je družba O., d.n.o., tožnici dobavila 25.000 podstavkov, pač pa zgolj, da je tožnica dobavila za v pogodbi dogovorjene lokale 25.000 izvodov pogrinjkov, je pravzaprav s tem sodišče prve stopnje povedalo enako, torej, da je tožnica preko družbe O., d.n.o., navedenim lokalom dobavila dogovorjeno blago v 25.000 izvodih. Ni namreč relevantno, ali je tožnica izpolnila svojo obveznost iz pogodbe neposredno ali je pri tem angažirala podizvajalca. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da dejstvo dobave 25.000 pogrinjkov niti ni sporno oziroma glede utemeljenosti tega dela zahtevka, v katerem je bilo odločeno v korist tožnice, ta nima pravnega interesa.

10. Upoštevajoč vezanost na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje kljub nenavedbi izrecne pravne podlage pravilno presodilo, da glede na neizkazano dobavo s strani toženca naročenih podstavkov tožbeni zahtevek v delu vtoževanega plačila za 63.000 podstavkov ni utemeljen. Ker je sodba tudi sicer jasna in popolna, kot tudi se jo da preizkusiti, ni podana niti zatrjevana 14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP.

11. Ker v pritožbi tako niso podani dovoljeni razlogi, niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP).

13. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je v tej zadevi odločala sodnica posameznica.