Jedro

V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne), tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe.

Pritegnitev izvedenca v postopek je namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj v celoti glasi: „I. Ugovor dolžnika se zavrne.

II. Dolžnik je dolžan v 8 dneh od vročitve sklepa upnici povrniti stroške ugovornega postopka v višini 125,52 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Dolžnik je dolžan v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upnici 223,99 EUR EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi za znesek 3.161,19 EUR in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem delu, za znesek 20,17 EUR, pa ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

2. Upnica v pravočasni pritožbi zoper I. točko izreka navaja, da zaradi načela stroge formalne legalitete sodišče prve stopnje posegati vanj in za znesek 10.000,00 EUR odškodnine uporabiti analogijo za plačo in upoštevati, da je v izreku opredeljen bruto in ne neto znesek. Meni, da je sodišče prve stopnje povsem nekritično sledilo izvedenskemu mnenju, v katerem je upoštevan bruto znesek. Če bi šlo za bruto znesek, bi bilo to v izreku navedeno, kot je to navedeno v delu, ki se nanaša na plačo. Sklicuje se na sodno prakso, ki potrjuje, da je odškodnina lahko opredeljena v neto znesku. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor v celoti zavrne, podrejeno pa predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izvršilno sodišče je vezano na sodbo kot izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar pomeni, da je ne sme vsebinsko presojati, niti dopolnjevati njene vsebine. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov sodba Delovnega sodišča v Mariboru Pd 12/2012 z dne 28. 8. 2013, v kateri je opredeljena v izreku obveznost plačila odškodnine v znesku 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2012 do plačila.

6. V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne),1 tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe. V obravnavani zadevi iz obrazložitve izhaja, da je bila odškodnina prisojena kot pravična odškodnina tako, da je sodišče upoštevalo upničino starost, njeno izobrazbo, čas trajanja delovnega razmerja ter njeno premoženjsko in socialno stanje. Element presoje tako ni bila obveznost plačila (nadomestila) plače, ki jo je izrecno v II. točki izreka sodišče opredelilo v bruto znesku. Sklepanje, da je tudi znesek odškodnine v bruto znesku, ker to velja (in je bilo izrecno zapisano v izreku) za obveznost plačila (nadomestila) plače, po pojasnjenem ni ustrezno, in pomeni dodajanje vsebine izvršilnega naslova, ki iz njega ne izhaja.

7. Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev brez podrobnejše proučitve izvršilnega naslova in zmotno zavzelo stališče, da je v izreku naveden znesek odškodnine bruto znesek, na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca finančne stroke.

8. V skladu z določilom 243. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je pritegnitev izvedenca v postopek namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova (sklep z dne 6. 11. 2013 in 7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča. Dejansko je lahko le vprašanje pravilnosti obračuna obveznosti kot matematične operacije, pri čemer mora sodišče podati izvedencu jasna navodila, iz katerih elementov naj izhaja oziroma kaj konkretno naj izračuna. V obravnavani zadevi bi tako moralo sodišče samo najprej proučiti izvršilni naslov in podati izvedencu pojasnilo, da je znesek odškodnine 10.000,00 EUR neto znesek, ne pa prepuščati izvedencu, da se do navedenega vprašanja sam opredeli, zavzame pravno naziranje, ki ga upošteva v izvedenskem mnenju. Sodišče prve stopnje je zmotno takšno izvedensko mnenje le še povzelo kot prepričljivo v svojo obrazložitev (8. - 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

9. V zvezi z obračunom je sam izvedenec pojasnil, da se obračun upnice in dolžnika v bistvenem razlikujeta le glede vprašanja, ali je znesek odškodnine 10.000,00 EUR bruto ali neto. Tudi v pritožbi je upnica izpodbijala le še zmotno stališče sodišča prve stopnje v tej zvezi. Po pojasnjenem je dolžnik ugovor v delu, v katerem je pred sodiščem prve stopnje uspel, gradil na napačnem razumevanju vsebine izvršilnega naslova glede plačila navedene odškodnine. Ugovor dolžnika tako ni le delno neutemeljen, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje, ampak je neutemeljen v celoti.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ob spremembi odločitve je sodišče druge stopnje odločilo o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je uspela v postopku v celoti je upravičena, da ji dolžnik povrne stroške ugovornega in pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica je upravičena do naslednjih stroškov ugovornega postopka: nagrada za odgovor na ugovor 84,60 EUR po tar. št. 3460 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), izdatki za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, po tar. št. 6007 ZOdv vse povečano za 20 % DDV, kar skupaj znese 125,52 EUR. Upnica je upravičena do naslednjih stroškov pritožbenega postopka: nagrada za pritožbo 180,00 EUR (300 točk po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in 3,6 EUR (2%) materialnih stroškov, kar skupaj z 22 % DDV znese skupaj 223,99 EUR. Za višji znesek stroškov ni podlage, pri čemer so druge priglašene postavke že vštete v nagrado za pritožbo, saj ne gre za samostojne storitve (tar. št. 39 OT). Dolžnik, ki v pritožbenem postopku ni uspel, sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (a contrario prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj npr. VDSS sodbo Pdp 481/2010.