Jedro

Razlaga, da je sodišče pristojno odločati v postopku o prekrških, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, če je storilec voznik začetnik, velja tudi, če gre za tujca, ki se mu sicer namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

Izrek

Plačilni nalog Postaje mejne policije V. z dne 14.3.2007 se razveljavi in se zadeva vrne Postaji mejne policije V. v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

A. 1. G.B. je bil z uvodoma navedenim plačilnim nalogom Postaje mejne policije V. spoznan za odgovornega prekrška po šestem odstavku v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 500,75 EUR in 8 kazenskih točk v cestnem prometu.

2. V zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec navaja, da po določbi 7. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni dovoljen hitri postopek za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vozniku začetniku (takšen status ima storilec) se takšna sankcija izreče, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk (četrti odstavek 235. člena ZVCP-1). Zato hitri postopek ni dovoljen tudi takrat, ko je voznik začetnik obdolžen prekrška, za katerega se lahko izreče 7 ali več kazenskih točk, saj je tudi tej skupini voznikov treba nuditi enako varstvo pravic v postopku o prekršku pred sodiščem kot ostalim voznikom. Navedeno velja tudi za tujca, za katerega v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 sodišče s smiselno uporabo določb o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo do enega leta. Navedeni ukrep zgolj nadomešča ukrep prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovni državni tožilec zato trdi, da je bila z izpodbijanim plačilnim nalogom prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 in drugi odstavek 129. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da stransko sankcijo kazenskih točk v številu, ki terja prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, odpravi oziroma zadevo vrne v novo odločanje prekrškovnemu organu.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, razen ko zakon določa drugače. Izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. V primerih prekrškov zoper varnost javnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, kadar je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

5. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se po določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Na tej podlagi ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, po določbi osmega odstavka 22. člena ZP-1 sodišče namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo do enega leta. Za izrek prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se smiselno uporabljajo določbe navedenega tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1. 6. Po določbi 66. točke 23. člena ZVCP-1 je voznik začetnik vsak voznik do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil, na glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali v tujini. Storilec je dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B pridobil 24.3.2006 in je predmetni prekršek dne 14.3.2007 storil kot voznik začetnik.

7. Glede na povzete določbe ZP-1 in ZVCP-1 je mogoče besedilo 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 razlagati na dva načina. Po prvi (restriktivni) razlagi velja izjema po tej določbi zgolj za postopke o tistih prekrških, za katere je zaradi teže kršitve cestno prometnega pravila v zakonu predpisana sankcija 18 kazenskih točk. Tudi besedna razlaga te določbe (oziroma dela „po tem zakonu“) bi govorila za to, da hitri postopek ni dovoljen le takrat, ko je mogoče izreči stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogoji tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Po drugi razlagi, za katero se zavzema vložnik zahteve, pa sodijo v to skupino tudi vsi tisti postopki o prekršku, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov ima namreč tudi v teh primerih višina predpisane stranske sankcije kazenskih točk (lahko) enako posledico, to je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna druga razlaga povzete določbe 7. alineje 52. člena ZP-1. Zakonodajalec je ob ureditvi strožjega kaznovanja voznikov začetnikov navedel razloge, ki v materialnem pogledu utemeljujejo razlikovanje te skupine voznikov od ostalih. Vendar pa vložnik zahteve pravilno ugotavlja, da ni mogoče najti stvarnega razloga, da bi bili ti dve skupini voznikov različno obravnavani tudi v procesnem smislu. V tem pogledu sta položaja obeh skupin voznikov glede sicer različnih prekrškov, ki pa imajo za posledico izrek enake stranske sankcije, to je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v smislu 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v bistvenem podobna. To določbo, ki razmejuje pristojnost za odločanje o prekrških med sodišči in prekrškovnimi organi (torej predvsem upravnimi organi – drugi odstavek 45. člena ZP-1), je zato v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije treba razlagati tako, da bo voznikom začetnikom omogočeno enako varstvo pravic v postopku o prekršku kot drugim voznikom.

9. Iz besedila 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 nedvomno izhaja, da o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odloča sodišče, in sicer praviloma v rednem sodnem postopku. Skrajšani postopek, v katerem sodišče odloči le na podlagi obdolžilnega predloga in temu priloženih dokazov, torej brez zaslišanja obdolženca, za takšne prekrške sicer ni izključen, predstavlja pa izjemo (kot opozarja vrhovni državni tožilec v zahtevi), saj sodišče v skladu z drugim odstavkom 129.a člena ZP-1 v tem postopku ne sme izreči sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1 (torej tudi ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede teh prekrškov bi bil skrajšani postopek torej mogoč le, če bi sodišče že na podlagi obdolžilnega predloga in priloženih dokazov ugotovilo, da obstaja dejanska podlaga za omilitev stranske sankcije v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1. 10. Glede na navedeno bo enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov zagotovljeno ob takšni razlagi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, po kateri bo sodišče odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu. Na ta način bo ne glede na status voznika (storilca) v vseh zadevah, ki imajo (lahko) za posledico sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dejansko stanje prekrška, odgovornost in sankcija zanj, predmet odločanja enakega organa v enakem postopku oziroma ne bo o nekaterih med seboj podobnih položajih odločal prekrškovni organ po pravilih hitrega postopka, o ostalih pa sodišče po pravilih drugačnega (rednega sodnega) postopka. To pomeni, da je v vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišče edini organ, ki jo sme izreči, kar v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 velja tudi v primerih, ko gre za voznike, ki so imetniki tujega vozniškega dovoljenja, in sodišče s smiselno uporabo določb o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1) izreče prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

11. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je prekrškovni organ storilcu zaradi prekrška po šestem odstavku v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 poleg globe v znesku 500,75 EUR izrekel tudi stransko sankcijo 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na to, da je bil (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) G.B. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je bila s takšno odločitvijo prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena v zvezi z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 in je podana kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.

12. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog v skladu z 426. členom Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo v nadaljnjem postopku pristojnemu sodišču podal obdolžilni predlog.