Jedro

Zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog s 26. 3. 2015. 2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh razlogov pritožuje tožnica ter predlaga njegovo razveljavitev in ugotovitev, da je taksa v celoti plačana, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V skladu s 25. členom Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, s katerimi ta odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Nalog za plačilo sodne takse je odločba, s katero je odločeno o obveznostih pravnega subjekta. Zakon ustavno pravico do pravnega sredstva proti takšni odločbi konkretizira v 34 a. členu ZST-1: pravno sredstvo zoper plačilni nalog je ugovor, o katerem odloča sodišče prve stopnje. S takšno ureditvijo je zagotovljena ustavna pravica do pravnega sredstva.

5. Dodatnih pravnih sredstev v postopku za plačilo sodne takse pravni red ne predvideva in za kaj takega tudi ni potrebe. Če ima stranka zoper meritorne odločitve sodišč na voljo zgolj eno redno pravno sredstvo, to še toliko bolj velja v postopku za odmero sodne takse, ki je tako po dejanski kot po pravni plati ter po pomenu zadeve lažje narave. Nobenega razumnega razloga ni, da bi imela stranka poleg ugovora še možnost vložitve pritožbe. Tožnica je vložila ugovor zoper plačilni nalog, sodišče prve stopnje pa se je do njenih ugovornih razlogov v izpodbijanem sklepu opredelilo.

6. Ureditev, da je pravno sredstvo ugovor, v tem primeru tudi ne pomeni, da z njim stranka zagotavlja svojo pravico do kontradiktornosti (kot npr. velja v primeru ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi), marveč gre za običajno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča. To, da o njem odloča sodišče prve stopnje, ima svoj ratio legis: na ta način naj bi bili glavni sodni postopki čim manj časovno obremenjeni zaradi reševanja pravnih sredstev v postopkih, ki so le povezani z glavno stvarjo.

7. Določba petega odstavka 34. člena ZST-1 tako predstavlja smiselno celoto in je ustrezno vključena v pravni red kot celota tako po jezikovni kot po namenski plati. S tem je določena izjema od splošnega pravila, ki se sicer uporablja v pravdnem postopku (prvi odstavek 363. člena ZPP)(1).

8. Sodna praksa višjih sodišč o tem vprašanju sicer ni enotna, je pa enako stališče, tj. da zoper sklep sodišča prve stopnje o ugovoru zoper sklep o odmeri sodne takse ni pritožbe, to sodišče obrazložilo že večkrat(2). O tem se je nenazadnje izjavilo tudi že Ustavno sodišče (sklep U-I-207/2009, Up-996/2009). Tudi v odločbah Vrhovnega sodišča RS o ugovorih zoper plačilne naloge ni pravnega pouka o pravici do pritožbe (II DoR 440/2012, II DoR 309/2011, II DoR 328/2012).

9. Višje sodišče je zaradi vsega navedenega pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Določba tretjega odstavka 1. člena ZST-1 na zgoraj obrazloženo ne vpliva. Namen zakonodajalca ob sprejemu novele ZST-1 (Poročevalec DZ 93/2010) je bil (med drugim) rešiti situacijo, ko so se v sodni praksi izoblikovala različna stališča o tem, kateri predpisi se smiselno uporabljajo ob odločanju o taksnih vprašanjih (še posebej ob odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse). V obrazložitvi predloga 1. člena novele ZST-1 je jasno naveden namen zakonodajalca in način, kako naj se dileme reši: “Nekatere izmed navedenih situacij bodo neposredno urejene že s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ZST-1 (npr. novi 34.a člen), glede ostalih pa se s predlaganim novim tretjim odstavkom prvega člena zakona na splošno določa, da se smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse.“ Stališče zakonodajalca je torej jasno: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. V primeru pravnega sredstva zoper sklep o odmeri sodne takse ne gre za takšno situacijo, saj ima ZST-1 drugačno in popolno ureditev. Sklepi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2286/2013, I Cp 471/2013, I Cp 57572014, I Cp 973/2014, I Cp 1922/2014, I Cp 2758/2014 in drugi.

Op. št. (2): Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2286/2013, I Cp 471/2013, I Cp 57572014, I Cp 973/2014, I Cp 1922/2014, I Cp 2758/2014, I Cp 3448/2014 in druge.