Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP.
Tožba se zavrne.
1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 740/2020 z dne 6. 10. 2021. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je dne 26. 10. 2021 prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 z dne 6. 10. 2021. Po opravljenem telefonskem razgovoru s prekrškovnim vpisnikom Okrajnega sodišča v Ljubljani ter s Policijsko postajo Ljubljana Center je toženka ugotovila, da je odvetnik A. A. vložil pritožbo zoper sodbo ZSV 740/2020 že 22. 10. 2021. Glede na navedeno toženka ugotavlja, da BPP skladno z drugim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni mogoče dodeliti, saj dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Ker je tožnik prošnjo vložil 26. 10. 2021, pritožba zoper sodbo pa je bila vložena že 22. 10. 2021, je prošnjo vložil prepozno, posledično BPP ni mogoče dodeliti.
2. Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in pojasnjuje, da ugotovitev toženke, da je prošnjo za dodelitev BPP prejela šele 26. 10. 2021, ni pomembna za ugotovitev pravočasnosti ali sočasnosti z opravili odvetnika tožnika. Pomembno in pravno relevantno je, kdaj je tožnik vložil prošnjo za BPP priporočeno na pošti ali na vložišču sodišča. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP na pošti oddal s priporočeno pošiljko dne 22. 10. 2021 in istega dne je tožnikov odvetnik vložil tudi pritožbo zoper sodbo ZSV 740/2020, kar ugotavlja tudi sama toženka. Zato tožnik meni, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil pravočasno in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli BPP.
3. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.
4. Tožba ni utemeljena.
5. Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. To pomeni, da stranke ne morejo uspešno uveljavljati prošnje za dodelitev BPP za tiste stroške sodnih postopkov, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje, ter za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, torej za nazaj.
6. Za presojo pravilnosti uporabe materialnih določb ZBPP je treba ugotoviti, kateri dan se šteje za dan vložitve prošnje za dodelitev BPP. Tožnik meni, da je pomembno, kdaj je bila vložena prošnja za dodelitev BPP, in ne, kdaj je toženka prošnjo prejela. Ker je tožnik prošnjo za dodelitev BPP oddal priporočeno na pošti 22. 10. 2021, tj. isti dan ko je bila vložena pritožba zoper sodba ZSV 740/2020 z dne 6. 10. 2021, meni, da je prošnjo za dodelitev BPP vložil pravočasno.
7. Prvi odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje vloge na pošto. Starejša sodna praksa1 je štela, da se navedeno pravilo pri 11. členu ZBPP ne uporablja. Prvi odstavek 68. člena ZUP naj bi se nanašal zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku, ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Kot dan vložitve prošnje se je tako štel tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto. Z novejšo sodno prakso2 pa je bilo zavzeto stališče, da je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, saj 11. člen ZBPP določa zgolj, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Ker ZBPP nima posebnih določb o dnevu štetja rokov, je treba v navedenem za vsako vlogo uporabiti določilo 68. člena ZUP, saj bi nasprotna interpretacija omogočala neenakopravno obravnavo vlagateljev in tudi dopuščala arbitrarnost posameznemu organu na različnih sodiščih, zaradi česar bi bili vlagatelji posameznih vlog na ta način v neenakopravnem položaju.
8. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP prejela 26. 10. 2021, tožnik pa v tožbi navaja, da je prošnjo na pošti oddal priporočeno 22. 10. 2021, za kar predloži tudi potrdilo. Glede na zgoraj pojasnjeno novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je potrebno upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 22. 10. 2021, in ne dan prejema prošnje, torej 26. 10. 2021. 9. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da je odločitev toženke pravilna, upoštevaje drugi odstavek 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sodbo ZSV 740/2020 vložil istega dne kot pritožbo zoper to sodbo, čemur niti ne nasprotuje in v tožbi sam pojasnjuje, da sta bili prošnja za dodelitev BPP in pritožba vloženi istega dne. To pa pomeni, da že po naravi stvari ne gre za procesno dejanje pravne pomoči, saj za tako opravilo ne more obstajati plačilo iz naslova BPP. Ustaljena sodna praksa razlaga določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP tako, da dodeljena BPP zajema tista dejanja pravne pomoči, ki so bila opravljena vsaj dan kasneje, kot je bila vložena prošnja za BPP. Ker je tožnik vložil pritožbo isti dan kot samo prošnjo za dodelitev BPP, ni ravnal po navedeni zakonski določbi, po kateri bi moral za BPP zaprositi že pred vložitvijo same pritožbe. Za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči namreč ni mogoče odobriti BPP3. 10. Ker so torej tožbeni ugovori neutemeljeni in ker nepravilnosti, na katere pazi uradoma, sodišče ni našlo, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.
11. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
1 Npr. sodbe UPRS I U 150/2018 z dne 13. 2. 2018, I U 1260/2018 z dne 19. 6. 2018, I U 747/2019z dne 28. 5. 2019. 2 Npr. sodbi II U 321/2020 z dne 16. 12. 2020, II U 83/2021 z dne 5. 5. 2021. 3 Tako tudi Sodba VSRS X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014, I Up 1701/2006 z dne 14. 12. 2006, sodba UPRS I U 344/2020 z dne 13. 5. 2020.