Jedro

Okrajno sodišče je v izvršilnem postopku, v katerem je imela tožnica položaj upnika, s sklepom z dne 16. 1. 2012 postopek ustavilo. Navedeni sklep je toženka pravilno razlagala tako, da je upravičenka do BPP, tožnica v tem upravnem sporu, uspela in zato je upravičeno uporabila določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje, državi dolžan povrniti znesek prejete BPP. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom BPP, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči, ne bi mogli vložiti tožbe oziroma drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je dolžna A.A. v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati znesek v višini 741,49 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kopru (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči prihodek proračuna Republike Slovenije.

2. Pojasnila je, da je bila z odločbo Bpp 697/2008 z dne 7. 5. 2009 A.A. odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji in kot oprostitev plačila stroškov postopka v izvršilnem postopku, ki je tekel pri Okrajnem sodišču v Piranu pod opr. št. In 87/2009 (pravilno 81/2009). Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. In 91/2009 z dne 26. 9. 2011 je namesto A.A. vstopnik upnik B.B. (za terjatev po pravnomočnem sklepu o izvršbi v zadevi opr. št. Vl 95488/2008), ki je bil v tem postopku v celoti poplačan, kar pomeni, da je bila terjatev A.A. do dolžnika (za poplačilo katere ji je bila odobrena BPP) v celoti poplačana.

3. V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila višino poravnanih stroškov odvetnice iz naslova dodeljene BPP v višini 64,10 EUR (dne 7. 5. 2009) in 677,39 EUR (dne 4. 1. 2012). Razložila je pravno podlago za odločitev o vrnitvi sredstev, ki je v določbi 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in določila način plačila ugotovljene obveznosti tožnice.

4. Tožnica odločitvi tožene stranke oporeka. Izpodbijani sklep je nezakonit, ker zahtevanih zneskov ni dolžna povrniti. Prilaga odločbe tožene stranke opr. št. 697/2008 z dne 26. 11. 2008, 6. 4. 2009 in 7. 5. 2009, ki so bile izdane za zastopanje tožnice pred Okrajnim sodiščem v Piranu opr. št. In 81/2009 in ne In 87/2009. V odločbah je zapisano, v katerih primerih mora upravičenec vrniti dodeljeno BPP in razloga, ki ga je tožena stranka uporabila v izpodbijanem sklepu, v zakonu ni navedenega. V postopku In 81/2009 sploh ni bila sklenjena nobena sodna poravnava. Tožnica je v tistem postopku želela, da je dolžnik C.C. plača sodne stroške, ki jih je dolgoval iz 4 predhodnih sodnih postopkov. Mimo volje tožnice je v postopek vstopil novi upnik B.B., ki mu je dolgovala tožnica. S predlogom v postopku opr. št. Vl 95488/2008 je zarubil tožničino terjatev, ki jo je ta izterjevala v postopku opr. št. In 81/2009. Novi upnik je bil v izvršilnem postopku poplačan in izvršilni postopki na nepremičnino, kot izvršilno sredstvo za poplačilo terjatve, je bil ustavljen. V zadevi opr. št. In 81/2009 so se sicer pred poplačilom novega upnika izvedli tudi medsebojni poboti terjatev prvotnih strank postopka opr. št. In 81/2009, vse po sklepih sodišča in zakonito, na podlagi pobotnega ugovora tožničinega dolžnika. Iz predmetnega postopka tako tožnica ni prejela denarja in je v postopku In 81/2009 z vstopom novega upnika tudi prenehala biti upnica, zato na ta postopek ni več imela vpliva. Posebej tožnica opozarja, da bi ji moral po sklepu o dovolitvi izvršbe In 81/2009 z dne 6. 5. 2009 dolžnik povrniti 62,50 EUR, česar tožena stranka ni omenila. Tožena stranka ni preverila teka postopka In 81/2009 in zato ni ugotovila, kako je prišlo do spremembe pri upniku. Napačno se sklicuje na sodno poravnavo, o kateri v obravnavani izvršilni zadevi ni sledu in tudi ni obrazloženo, zakaj se šteje, da je bila s poplačilom novega upnika njena terjatev poplačana. Pojasnjuje tudi, da je tožena stranka že v preteklosti, z dopisom z dne 5. 10. 2012, zahtevala povrnitev sredstev. Na dopis je tožnica odgovorila in nanj do danes ni prejela odgovora.

5. Pojasnjuje tudi, da je tožnica invalidska upokojenka že od 1985 leta dalje in prejema skromno pokojnino cca 336,00 EUR. V lasti nima nobenega premoženja, razen 14 let starega avtomobila.

6. Opozarja tudi na to, da je bil izpodbijani sklep izdan 2. 7. 2014, torej več kot 5 let po izdaji in pravnomočnosti zadnje odločbe v zadevi Bpp 697/2008, torej je tožena stranka zahtevala vrnitev zastarane terjatve. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je ugovor zastaranja neutemeljen, ker se določba 49. člena ZBPP, ki opredeljuje 4 letni rok, ne nanaša na identično situacijo, izpodbijani sklep pa se namreč opira na določbo 48. člena ZBPP. V zvezi z zatrjevanjem kršitve zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa navaja, da je novi upnik Hranislav Djurković prišel do poplačila na podlagi izvršbe, ki jo je imel do tožnice in z njo vstopil v izvršilni postopek opr. št. In 81/2009, v katerem je bil v celoti poplačan, zato je tožena stranka štela, da je tožeča stranka v postopku uspela. Če njen upnik ne bi vstopil v izvršilni postopek, bi bila tožnica v celoti poplačana.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v njegovi obrazložitvi, na katero se sodišče v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. ZBPP v X. poglavju z naslovom „Vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči“, v določbah od 46. do 49. člena določa, pod katerimi pogoji je upravičenec do BPP prejeto BPP dolžan vrniti. Tako določba 46. člena določa, da preide terjatev stranke - upravičenca do BPP proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičencu z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, do višine stroškov izplačanih iz naslova BPP po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek). S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo stopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke, upravičenca do BPP kot upravičenca. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero sodišče razsodi o stroških, šteje za izvršilni naslov. V 48. členu ZBPP (na katerega se sklicuje tudi organ za brezplačno pravno pomoč), pa je določeno, da je upravičenec, če je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). Iz citiranih določb ZBPP izhaja, da preide terjatev upravičenca do BPP na državo (ki jo potem sama izterja) v primeru, če je upravičenec stroške BPP v sodnem postopku tudi uveljavljal in s svojim zahtevkom uspel. 11. V obravnavanem primeru ni sporno, da je bila tožnici za postopek opr. št. In 81/2009, z odločbo Bpp 697/2008, dodeljena BPP. Prav tako med strankama ni sporna višina stroškov ugotovljenih v izpodbijanem sklepu, v skupni višini 741,49 EUR, ki temelji na listinah predloženega spisa (list. št. 116 in list. št. 73). Nadalje med strankama ni sporno, da je Okrajno sodišče v Piranu dne 26. 9. 2011 izdalo sklep na podlagi katerega je v izvršbo (v zadevi In 81/2009) vstopil namesto prvotne upnice A.A. novi upnik B.B., ki mu je tožnica dolgovala na podlagi sklepa VL 95488/2008, niti ni sporen sklep In 81/2009, ki ga je 16. 1. 2012 izdalo Okrajno sodišče v Piranu in izvršilni postopek In 81/2009 ustavilo. Iz slednjega sklepa izhaja, da je bil izdan na podlagi upnikove vloge z dne 18. 10. 2011, v kateri je predlagal ustavitev izvršbe in pojasnil, da je prejel plačilo v višini celotne zarubljene terjatve (upoštevaje pri tem izvedene pobote), ki jo je imela prejšnja upnica do dolžnika.

12. Zgoraj navedeni sklep In 81/2009 z dne 16. 1. 2012 pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno razlagala tako, da je upravičenka do BPP, tožnica v tem upravnem sporu uspela in zato je upravičeno uporabila določbo prvega odstavka 48. člena ZBPP, po kateri je upravičenec, ki je v pravdi uspel in pridobil premoženje, državi dolžan povrniti znesek prejete BPP. Takšna odločitev je tudi v skladu z naravo in namenom BPP, ki je v tem, da se upravičencem, ki zaradi nezmožnosti plačila pravne pomoči, ne bi mogli vložiti tožbe oziroma drugih pravnih sredstev pred sodišči, to omogoči s pomočjo države v obliki BPP. Ko pa, oziroma če s svojimi tožbenimi zahtevki v postopku pred sodišči uspejo in pridobijo sredstva, mora država plačani znesek BPP dobiti vrnjen, bodisi po 46. členu ZBPP (če so izpolnjeni pogoji za to, da država glede stroškov BPP vstopi namesto tožnika in jih izterja sama), bodisi po 48. členu ZBPP.

13. Tožnica se neupravičeno sklicuje na obveznost uporabe 49. člena ZBPP in v tej zvezi nastopom zastaranja. Določba 49. člena ZBPP namreč ureja drugačen položaj, kot v obravnavanem primeru. V primerih po 49. členu ZBPP upravičenec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ni uspel, ter je v tem primeru dolžan povrniti sredstva, če se je njegovo premoženjsko stanje izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do BPP.

14. Iz zgoraj navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

15. Tožnica je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožnica sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.